Kako do popolne trate na domačem vrtu: kaj večina lastnikov dela narobe

Osnove brezhibne trate

Koliko pozornosti Slovenke in Slovenci namenjajo urejenim tratam na domačem vrtu? Se ta zavest po vaših izkušnjah v zadnjih letih dviguje?

Ocenjujem, da ljudje čedalje več pozornosti namenjajo urejenosti domačih vrtov in zelenic okoli hiše. Radi imajo lepšo trato kot sosed, ki je negovana, gosta, brez plevelov in lepo pokošena. Gre za t. i. angleško trato. Opažam, da je med njimi že kar nekaj rivalstva. Še vedno pa obstaja druga vrsta ljudi, ki jim je bolj kot brezhibna zelenica pomembna cvetoča in ekološko nesporna zelena oaza.

Je brezhibno urejena trata na domačem vrtu realen ali idealiziran cilj lastnikov vrtov?

Lahko je povsem realen cilj, a je zelo pogojen s pripravljenostjo posameznikov, koliko truda, časa in denarja so pripravljeni vložiti v nego trate.

Pomlad se še ni povsem prebudila, jutranje temperature so še skoraj zimske, zemlja še ni ogreta. Je še čas za prve korake pri urejanju trate ali smo jih že zamudili?

Trenutno nismo še ničesar zamudili. Za prve korake in obnovitvena dela je najboljše, da temperature zraka dosežejo med deset in 15 stopinj Celzija, temperature v prvih petih centimetrih tal pa najmanj deset stopinj Celzija. Temperaturo tal je možno spremljati na spletni strani Agencije za okolje RS. Temperatura tal sicer prav tako niha kot temperatura zraka, vendar s časovnim zamikom. Najbolj na udaru je prvih nekaj centimetrov. Nižje gremo, bolj je temperatura konstantna. Zato se orientiramo na prvih pet oziroma deset centimetrov globine tal, ko je zunanja dnevna temperatura zraka stalno med 15 in 20 stopinj Celzija. Takrat bo tudi temperatura tal v zgornjem sloju presegla 12 stopinj Celzija. Vsaka nočna zmrzal v spomladanskem času nam kvari to razmerje.

Foto: Bojan Puhek Nekateri posamezniki sicer prve korake začnejo že februarja ali marca, a so lahko problematične predvsem nizke nočne temperature. Trava namreč potrebuje vsaj pet stopinj Celzija zunanje temperature za začetek cikla rasti. Letos so imeli prav ti posamezniki nekaj sreče, ko so jim krajša obdobja toplega vremena šla na roke.

Kateri so ključni pogoji, brez katerih ni lepe trate?

Ustrezna temperatura tal in ozračja, zadostna vlaga, svetloba in izvajanje rednih ukrepov. Sem uvrščamo ustrezno strukturo tal z izboljšano živostjo, redna košnja in mehanska opravila, ustrezno zalivanje, spodbujanje rasti korenin in varstvo travne ruše.

Katere so najpogostejše napake, ki jih lastniki trat naredijo že na začetku?

V primeru urejanja novih trat je lahko problematično prezgodnje sejanje, ko semena zaradi nizkih temperatur ne vzklijejo. Ali pa jih sejejo pri ustreznih temperaturah s premalo vlage. Problematično je lahko tudi nekakovostno in staro seme ali pa nerodovitna tla, ki so preveč ilovnata, glinena ali peščena.

Pri namestitvi travne ruše pa je ključno izdatno zalivanje v prvih 14 dneh od polaganja, da se travna ruša dobro ukorenini. Prav tako je zaželeno, da podlaga ni preveč zbita, temveč je travna ruša položena na mešanico organskega substrata s peskom in organskega gnojila.

Pogosta napaka je še obnova trate v neprimernih vremenskih pogojih. Vsa obnovitvena dela izvajamo v suhem vremenu, ko so tla suha in ko ni več nevarnosti nočnih zmrzali.

Previdnost je potrebna tudi pri višini košnje in zalivanju.

Zalivanje je verjetno pomembno tudi pri sejani travi?

Zagotovo, seme je potrebno prav tako redno zalivati vsaj teden ali dva, sicer ne bo vzklilo. Pojedle ga bodo ptice. Seme mora biti ves čas vlažno. Koristno ga je tudi povaljati in malenkostno pokriti s substratom, da zagotovimo boljši stik z zemljo in hkrati skrijemo pred pticami.

Ustrezna priprava tal

Kako pomembna je kakovost tal? Koliko mora znašati minimalna višina plasti zemlje za dolgoročen uspeh?

Pri novogradnjah se pogosto dogaja, da investitorji okoli objekta nasujejo "mrtvo zemljo" brez organskih primesi. V takšnih primerih je zelo priporočljivo navoziti rodovitno zemljo, ki vsebuje humus. Ta je pomemben za spodbujanje koristne mikrobne aktivnosti v tleh in izboljševanje sposobnosti zadrževanja hranil in vode. Debelina te plasti naj znaša vsaj 20 do 30 centimetrov.

Kakšna tla so najprimernejša za lepo trato in kako lahko slaba tla izboljšamo?

Najboljša so rodovitna, humusna in zračna tla, ki zadržujejo hranila.

Preveč ilovnata zemlja je zbita, težka in zadržuje preveč vode, zato je rast trave otežena. Na drugi strani je peščena zemlja za rast odlična, a voda, hranila in gnojila prehitro odtekajo. Trata zato potrebuje več namakanja.

Težavo pri obeh rešujemo z vnosom organske snovi, ki vsebuje huminske in fulvo kisline. Huminska kislina rahlja glinena tla in lepi peščena tla. Oživi tla in povzroči boljše delovanje mikroorganizmov. A pozor, preveč organske snovi povzroči razmnoževanje deževnikov, ki na trati odlagajo iztrebke.

Je analiza tal pri oskrbi trate smiselna?

Zagotovo ni s tem nič narobe. Kemijska analiza tal nam razkrije vsebnost hranil v zemlji. Najbolj nas zanimajo makrohranila, kot so dušik, kalij in fosfor. Pomemben je tudi pH zemlje.

Preveč intenzivno gnojenje lahko zaustavi rast in dosežemo nasproten učinek.

Izbira travne mešanice

Kako naj lastnik vrta izbere pravo travno mešanico?

V vseh semenih je mešanica različnih vrst trav. Večinoma vsebujejo različne sorte trpežne ljulke, rdečih bilnic in minimalen delež travniške latovke. A pozor, tu ne gre za enoletno latovko, ki je nočna mora vzgojiteljev brezhibnih trat in se tretira kot plevel. Enoletna latovka je bistveno svetlejša od preostalih vrst trav, stalno cveti, očitno izstopa iz trate in je zelo invazivna. Nižje jo kosimo, bolj se razrašča.

Foto: Bojan Puhek Zakaj sploh govorimo o travni mešanici in ne o posameznih vrstah trav?

Če bi bila v travni mešanici samo ena vrsta travnega semena, je to monokultura, ki pa v kmetijstvu ni zaželena. Dolgoročno je namreč bolj dovzetna za napade bolezni in škodljivcev. Hkrati že na zelo majhnem kosu trate ni povsod enakih pogojev; rasla bo tista sorta, ki ji na določenem mestu najbolj ustreza.

Trpežno ljulko na primer odlikuje odlična regeneracija, dobro prenaša gaženje in košnjo. Je intenzivno živo zelene barve in nizke rasti.

Rdeče bilnice imajo ožjo listno ploskev, ki zelo dobro prenašajo slabša tla, senčne lege in sušo. Razraščajo se pokrovno, šopasto.

Travniške latovke pa imajo trajno nizko rast. So temno zelene barve in so zelo prilagojene na različne rastne razmere.

Z različnimi razmerji teh sort torej vzgojitelji semen dosežejo boljšo rast trave na senčnih ali sončnih legah. Prav tako s pravim razmerjem ustvarijo mešanico za bolj obremenjene površine.

V travni mešanici semen za sončno lego, za dosejevanje in bolj obremenjene površine bo na primer več travniške ljulke. Ta se, kot že rečeno, hitreje regenerira in ima širšo listnato ploskev, ki trato varuje pred močnim soncem.

Za senčno lego pa bo denimo v mešanici več rdeče bilnice.

Je nujna uporaba priznane blagovne znamke semen ali se lahko zanesemo tudi na cenejše znamke?

Običajno priznane travne mešanice zagotavljajo boljšo kaljivost in vsebujejo primerne sorte trav. Pri cenejših mešanicah gre lahko za drugorazredna semena.

Ob primernih pogojih mora travno seme vzkliti v tednu dni. Gre za nežne rastline s slabimi koreninami. Polna razrast se zgodi v treh mesecih. Do takrat površine ne smemo pretirano obremenjevati.

Bolj zagovarjam sejanje trave jeseni kot spomladi. Jeseni so namreč tla še topla, čez zimo pa se trava bolje ukorenini.

Torej je pred sejanjem nujno preučiti lego zelenice?

Obvezno. Če je zelenica večino dneva obsijana s soncem je nujno posejati mešanico za sončne lege, kjer je večje razmerje ljulke, ki je bolj trpežna, raste hitreje in ima širšo listno ploskev.

Če je zelenica večinoma v senci, na njej rastejo drevesa, zemlja je slabša in morda bolj kisla, pa posejemo mešanico za senčne lege, kjer je večje razmerje rdeče biljnice.

Vsaka mešanica sicer zahteva približno enako mero vzdrževanja.

V prodaji najdemo tudi obložena semena, ki vsebujejo aktivator za hitrejše kaljenje pri nižjih temperaturah; nekatera kalijo že pri petih stopinjah Celzija. Prav tako nekatera obložena semena niso zanimiva za ptice.

Košnja

Kako pogosto je treba kositi v sezoni in kakšna je idealna višina košnje?

Trato kosimo glede na hitrost njene rasti. Dobro prehranjeno in gosto trato kosimo na nekaj dni, najmanj enkrat tedensko. Bolj pogosto kosimo, bolj se pospešuje tvorba stranskih poganjkov listnega stebla. S tem dosežemo učinek bolj goste trave.

Ne smemo je kositi prenizko, saj ima trava takrat premalo listne ploskve in se fotosinteza ne zažene. To še posebej velja v poletnih sušnih razmerah. Takrat jo kosimo na višino od šest do osem centimetrov, kar zagotavlja prekritost tal in manjše izhlapevanje vlage iz zemlje. Trava senči tla. Spomladi in jeseni jo kosimo nižje, na višino od štirih do pet centimetrov, kar prepreči preveliko zadrževanje vlage. Pred zimo jo kosimo na višino od treh do štirih centimetrov, enako pred obnovitvenimi deli.

Pri redni košnji je pomembno, da je redna tudi oskrba s hranili, saj z redno košnjo travo oslabimo. Ker se s košnjo in odstranjevanjem pokošene trave izgubljajo hranila za tvorbo novih bilk, redno dognojevanje spodbuja trajno, gosto, bujno in trpežno travno rušo.

Foto: Bojan Puhek Jo lahko vedno kosimo po enaki poti ali je priporočljivo menjavanje smeri?

Priporočljivo je spreminjanje poti košnje, da se izognemo konstantnemu zbijanju tal s kolesi kosilnice na istem mestu. Sicer pa je to bolj težava v mokrem vremenu.

Jo je treba kositi z zbiralnikom za travo ali brez?

Ob rednem košenju ni treba vsakokrat kositi s košem. Smiselno pa je, da jo vsake toliko pokosimo s košem ali vsaj pograbimo. Nekaj odkosa se sicer razgradi, a če ga je preveč, trato tudi duši in ji s tem onemogoča dostopnost kisika.

Če pa smo košnjo prepozni in je trava previsoka, je odkos treba pograbiti.

Ali robotska kosilnica, ki z vsakodnevnim košenjem odreže le nekaj milimetrov konic trave, dolgoročno res izboljšuje kakovost trate?

Pri brezhibno urejenih zelenicah brez plevela je uporaba robotske kosilnice smiselna, saj pravilno prehranjena pokošena trava dodatno gnoji zelenico. Bolj problematična je njena uporaba pri zaplevljeni trati, kjer se semena plevelov raznašajo po preostanku trate.

Ali velja pravilo, da nikoli ne pokosimo več kot tretjino višine trave?

Drži. Če naenkrat odrežemo preveč zgornjega dela zelene mase, je ima premalo za proces fotosinteze, porušeno je tudi razmerje s koreninskim sistemom. Travo bomo oslabili, njena regeneracija bo na dolgi rok slabša. Doživi neke vrste stres.

Kakšno kosilnico izbrati za domačo zelenico?

Običajno so električne kosilnice, s kablom ali baterijske, manj zmogljive od motornih. So pa lažje za upravljanje in primernejše za ženske roke. Primerne so za manjše površine in košenje nižje trate.

Motorne kosilnice so zmogljivejše za bolj zahtevne terene z višjo travo, lahko so tudi samohodne.

Foto: Bojan Puhek Obe vrsti kosilnic sta običajno rotacijski, kar pomeni, da nož krožno reže travo. Če nož ni brezhibno nabrušen, nam travo ne odreže z ostrim rezom, temveč jo raztrga in poškoduje. Takrat je bolj ranljiva za bolezni.

Boljši rez trave zagotavljajo vretenaste kosilnice, odrežejo jo kot zelo ostre škarje. Lahko so na motorni ali ročni pogon, a so bolj primerne za nizko košene trave, kot na igriščih za golf.

Zalivanje – kdaj in koliko?

Koliko vode trata dejansko potrebuje?

Najenostavnejši poskus, ali je trata dovolj zalita, je, da stopimo nanjo in se ta takoj povrne v prvotno stanje.

Je boljše pogosto plitvo ali redko globinsko zalivanje?

Ena večjih napak pri vzdrževanju trate je vsakodnevno zalivanje z majhno količino vode. To povzroči, da trava oblikuje plitek koreninski sistem. S tem je nevarno izpostavljena zunanjim vplivom. Poletna vročina in nenadna ohladitev bo korenine prehitro poškodovala.

Da se vsemu temu izognemo, je trato treba zalivati z večjo količino vode enkrat tedensko. Korenine se bodo tako razrasle bolj v globino, saj rastline zaznajo, da vode ne bodo prejele vsak dan. Poiskati jo bodo morale v nižjih plasteh zemlje, s tem pa bo koreninski sistem bolj odporen na vremenske vplive.

Kakšna naj bo ta količina vode?

Poleti je najbolj optimalno zalivati z od 15 do 25 litri na kvadratni meter. To za sto kvadratnih metrov veliko površino s trato znaša do 2,5 kubičnega metra vode vsak teden. Seveda je količina odvisna od temperaturnih razmer in jo temu prilagajamo. V poletnem vročinskem valu nad 30 stopinj Celzija je treba pogostost zalivanja povečati na tri, štiri dni.

Ob katerem delu dneva zalivati?

Najbolje zjutraj, ko so tla še hladna, izhlapevanje vode je zato manjše. Trava se zjutraj tudi hitreje posuši kot zvečer, s tem pa je manj možnosti za razvoj določenih bolezni. Lahko jo zalivamo tudi zvečer, ko se visoke temperature umirijo.

Zakaj zalivanje sredi dneva ni priporočljivo?

Takrat je izhlapevanje vode bistveno večje, trava se prehitro posuši. Prav tako kapljice vode v največji pripeki postanejo neke vrste lupa oziroma povečevalno steklo in lahko travo ožgejo.

Foto: Bojan Puhek Kako smiselno je avtomatsko namakanje trate in ali se investicija splača?

Zagotovo je investicija smiselna, če nam finančne zmožnosti to omogočajo. Še posebej na tratah obmorskih počitniških vrtov, kjer nismo dnevno prisotni.

Gnojenje in škropljenje

Kako pogosto je treba trato gnojiti in s kakšnimi gnojili?

To je veliko odvisno od sestave tal in tehnologije gnojil, ki je zelo napredovala. Še vedno se sicer uporabljajo enostavna, nestabilizirana gnojila, ki hranila sproščajo takoj. Rastline jih nimajo časa počrpati, hitro jih spere tudi voda.

Veliko boljša so oplaščena in stabilizirana gnojila, kjer je tehnologija sproščanja hranil počasnejša. Najprej se sproščajo hranila, ki rastlinam niso tako dostopna, nato pa v odvisnosti od mikroorganizmov, vode in temperature povzročijo pretvorbo iz kompleksnih oblik v enostavnejše, ki se vežejo v tla. Načeloma učinkujejo do tri mesece. V peščenih tleh učinkujejo nekoliko manj časa, saj se ne morejo v tolikšni meri vezati v tla. To lahko popravimo z dodano organsko snovjo, kamor se lažje vežejo hranila. Pri peščenih tleh moramo to urediti še pred sejanjem trave.

Pogostost gnojenja je odvisna tudi od obremenjenosti trate. Bolj je obremenjena, daljšo regeneracijo potrebuje. V tem primeru z manjšimi odmerki gnojimo pogosteje.

Načeloma pa velja, da spomladi uporabljamo gnojila z večjo vsebnostjo dušika, ki spodbudi rast. Pred poletjem in jeseni uporabljamo gnojila z večjo vsebnostjo kalija, ki povečuje elastičnost celičnih sten in vzdržuje turgor – tlak vode v celicah. S tem bomo travo okrepili, da se bolje pripravi na sušni ali zimski stres.

Zelo priporočljiva je tudi uporaba biostimulantov, ki rastlino okrepijo. Vsebujejo aminokisline, ki so potrebne za izgradnjo beljakovin.

Smiselno je tudi dodajanje simbiotskih bakterij, ki povečujejo in obnavljajo koreninski sistem. Rastlina z dopolnilnim foliarnim gnojenjem (škropljenje preko listov) hitreje sprejme hranila, posledična je tudi manjša poraba gnojila.

V najhujši poletni vročini gnojenje ni priporočljivo, saj trava praktično miruje.

Kdaj gnojiti? Pred dežjem? V navodilih za gnojenje piše, da je treba v primeru, da dežja tri dni ni, trato zaliti ročno. Kaj pa če so napovedane intenzivne padavine?

To lahko predstavlja kar izziv. Premočne padavine lahko oslabijo učinke gnojila, saj se gnojila prehitro izpirajo.

Po koliko dneh so opazne spremembe trate po gnojenju?

Prvi znaki okrevanja trate se pokažejo že po nekaj dneh.

Kako se znebiti plevela na trati? Kdaj in zakaj je potrebno škropljenje trate za zatiranje plevelov?

Če se le da, priporočam mehansko odstranjevanje plevelov. Če ročno odstranjevanje plevelov ni možno, so na voljo selektivni herbicidi za širokolistne plevele, ki jih poškropimo in s tem uničimo. Trava, ki je ozkolistna rastlina, pa preživi. To naredimo največ dvakrat letno, spomladi in jeseni.

Pomladi in jeseni se pri zmernih temperaturah in višji zračni vlagi pojavljajo glivične bolezni –sklerotinije. Foto: Pia Skledar Za njihov nakup je v večini primerov potrebno fitofarmacevtsko potrdilo. Če tega nimamo, je treba za pomoč poklicati strokovnjaka, ki bo delo opravil namesto nas.

Z gosto trato in rednim košenjem se možnost zaplevljanja trate bistveno zmanjša. Z dodajanjem simbiotskih bakterij se lepše razrastejo tudi korenine, s tem pa bo lepša tudi trata.

Katere so najpogostejše bolezni na trati?

Spomladi se lastniki trat najpogosteje srečujejo z glivičnimi boleznimi fuzariozami – t. i. snežno plesnijo. Ta se pojavi zaradi prevelike vlage, nizkih temperatur in pomanjkanja svetlobe. Gre za madež belkaste barve z rožnatim obodom.

Spomladi in jeseni se pri zmernih temperaturah in višji zračni vlagi pojavljajo tudi glivične bolezni – sklerotinije.

Poleti se pojavijo glivične bolezni, kot so rizotonije in razne pegavosti, ki nastanejo zaradi višjih temperatur in nižje zračne vlage.

Posušene zaplate muhviča po uporabi herbicida. Foto: Pia Skledar

Za zatiranje teh bolezni sicer obstajajo fungicidi, a jih lahko kupimo le s fitofarmacevtsko izkaznico.

Kako prepoznamo bolezni ali škodljivce že v zgodnji fazi?

Najbolje je preventivno dodajati biostimulatorje, ki krepijo odpornost trat na te bolezni. Pomembno je redno pregledovanje stanja domače trate. Ko opazimo sušenje ali slabšo rast na posameznih delih, si vzamemo čas in temeljito pregledamo to območje. Sušenje pokaže težavo na koreninskem sistemu. Vzrok so lahko škodljivci ali glivična bolezen na koreninah.

Škodljivci na trati so lahko ogrci in bramor. Slednji pogosto z zelenjavnega vrta preide še na trato in povzroča propadanje trave. Enako pogosto so težava ogrci – bele ličinke hroščev v zemlji, ki se prehranjujejo s koreninicami trav. Učinkovita in naravna rešitev so nematode. Z njimi spomladi in jeseni zalijemo trato in dejansko uničimo škodljivca. Ker imajo ti škodljivci večletni cikel, to ponavljamo ob pojavu težav vsaj tri leta zapored.

Odstranjevanje plevela in mahu

Pleveli so največja nočna mora ljubiteljev brezhibnih zelenic. Kateri so najpogostejši?

Enoletna latovka, kostreba, pirnica, detelja, muhvič, bršljanasta grenkulja, regrat … so pleveli, ki največkrat zmotijo lastnike trat.

Kako se jih najlažje znebiti? Je sploh smiselno?

Najbolje jih je točkovno poškropiti s selektivnimi herbicidi ali mehansko izpuliti. Na prazna mesta je nujno dosejati novo travo, saj bo v nasprotnem primeru zelo hitro znova zrasel neki drugi plevel. Plevel je namreč pionirska rastlina; vedno se pojavi prvi in odžira mesta drugim rastlinam.

Je torej močna in gosta trata najboljša obramba pred vsemi pleveli?

Zagotovo. In razviti dober koreninski sistem.

Zakaj se mah pojavlja na trati? Je to vedno znak slabih, kislih tal?

Mah uspeva na vlažnih senčnih tleh. Če se pojavlja tudi na sončnih legah, pomeni, da so tla kisla. Najbolje ga je poškropiti z zeleno galico oziroma železovim sulfatom. Ko počrni, ga fizično odstranimo in prazna mesta dosejemo. Za zvišanje pH zemlje jo je treba čez okoli mesec dni potresti z apnom. Zelena galica namreč dodatno zakisa tla in se lahko znajdemo v začaranem krogu.

Spomladi se lastniki trat najpogosteje srečujejo s snežno plesnijo. Foto: Pia Skledar Ker se mah hitro raznaša, je treba grablje po njegovem odstranjevanju razkužiti. To lahko storimo z alkoholom ali posebej za to namenjenimi pripravki.

Prezračevanje in regeneracija trate

Ali je prezračevanje trate nujno?

To je zelo priporočljivo narediti vsaj enkrat letno. Najbolje spomladi, lahko dodatno jeseni. Noži prezračevalnika trate zarežejo okoli dva centimetra v tla, s tem prerežejo polst oziroma plast odmrle organske snovi, vključno s koreninami. Organsko maso, ostanke rastlin in mahu potegnejo na površje. S tem travi omogočimo dotok kisika in vode. Odmrlo organsko snov moramo pobrati s tal. Če gre za zbita tla, je priporočljivo tudi posipanje trate s kremenčevim peskom, morebitno dosejevanje in valjanje trate.

Ker je poseg precej korenit, trava za regeneracijo potrebuje teden ali dva. Zato je pomembno, da se takšne obnove v začetku sezone lotimo po najmanj drugi košnji, ko je rast že bolj bujna. Temperature zraka mora presegati deset stopinj, trata mora biti suha.

Foto: Bojan Puhek Prezračevanje trate je priporočljivo enkrat letno opraviti tudi z aeratorjem trate. Gre za še bolj agresivno obnovo trate, kjer izvržemo tulce oziroma čepke zemlje (t. i. čepkanje trate). Lahko se uporabi tudi ročni valjar z bodicami, ki travo naluknja, ali pa čevlji z bodicami, ki travo prav tako naluknjajo. S tem koreninam omogočimo boljšo razrast. Pri tem načinu prezračevanja trate pa je posipanje kremenčevega peska nujno, saj z njim zapolnimo luknje v tleh. Uporabimo od dveh do pet kilogramov peska za kvadratni meter. Regeneracija po tem posegu traja dlje kot pri prezračevanju trate, pomembno je zadostno zalivanje.

Ali je mogoče imeti lepo trato, ki je hkrati zelo obremenjena?

Možno je, a zahteva bistveno več vzdrževanja. Bolj pogosto jo moramo kositi, prezračevati, gnojiti in zalivati.

Stroški vzdrževanja

Kaj je nujen strošek in kaj luksuz pri negi trate?

Nujen strošek je nakup kosilnice in osnovno gnojenje, vse ostalo je luksuz (smeh, op. a.).

Je vzgajanje angleške trate sploh smiselno ali gre slej ko prej za kompromis?

Veter bo slej ko prej iz okoliških zelenic prenesel semena plevela na našo trato. Nujno je torej redno odstranjevanje plevela in ustrezno vzdrževanje.

Najpogostejši miti

Katere napačne nasvete o negi zelenic še vedno pogosto slišite?

Zelo razširjeno je prepričanje, da trata ne potrebuje gnojenja. A vsaka rastlina nam bo vrnila toliko, kolikor bomo vanjo vložili.

Napačno je tudi prepričanje, da je treba trato vsakokrat pokositi čim nižje in da jo je treba zalivati vsak dan.

Je vzgoja brezhibne trate neke vrste test potrpežljivosti njihovih lastnikov?

Zagotovo. Nujna je potrpežljivost in konsistentnost, nič se ne zgodi čez noč. Pogosto se pošalim, da je nega angleške trate najdražji šport.

Trendi Urejanje vrta: s temi nasveti boste svojo zelenico najbolje pripravili na novo sezono

Trendi Kako poskrbeti za trato, da bo lepo uspevala?