"Lončarji so iz strahu pred konkurenco molčali"

Alja Starc za izdelavo svojih izdelkov uporablja različne materiale, kot so glina, porcelan, tekstil, volna … Od nekdaj ji je blizu tudi aranžiranje, zato prisega na to, da je dobro znati svoj izdelek tudi lepo predstaviti. V njeni prikupni trgovinici v Layerjevi hiši v Kranju, kjer ima tudi svojo delavnico, v kateri ustvarja večinoma izdelke za dom, se najprej zaletiš v rožnate predpasnike. Na mizi zraven pisanih obročev ležijo nedokončani keramični angelčki za stensko dekoracijo, na klopi se bohotijo velike okrasne blazine, s stropa visijo volnene vile, na policah pa na nove lastnike čakajo porcelanaste sklede, slončki in keramične luči, ki so tudi Aljin najbolj prodajan izdelek.

Evforija barvnih velurjev Šivanja se je naučila na srednji tekstilni šoli, njena prvotna želja pa je bila, da v Kranju odpre svoj modni butik. A ko je tik pred osamosvojitvijo končala šolanje, naša modna industrija ni bila ravno cvetoče polje, zato je prvotni načrt sčasoma zbledel. Ljubezen jo je nato vodila v Nemčijo, kjer sta s fantom živela štiri leta. Tam je prvič spoznala materiale, ki jih pri nas še ni bilo. "Odkrila sem fimo maso, se naučila narediti punčke iz cunj, znova sem začela šivati, saj sem dobila veliko več blaga kot v Sloveniji. Takrat so bili zelo priljubljeni barvni velurji in spominjam se, da sem jih zašila in nato, ko sem bila na obisku v Sloveniji, prodala toliko, da sem z njimi zaslužila za svoj prvi večnitni šivalni stroj."

Glina – ljubezen na prvi dotik Ko se je s partnerjem sredi devetdesetih vrnila v Slovenijo, se je dalo ves material, ki ga je prvič videla v tujini, dobiti tudi tu. A nato je sledilo obdobje materinstva in nekaj časa ni ustvarjala nič, že ko so bili otroci majhni, pa se je prvič srečala z glino. "Na Pungartu pri Kranju je imel predstavitev Ljubo Blagotinšek in pri njem sem tudi pridobila prvo znanje iz oblikovanja gline. Več let sem nato izpopolnjevala svojo tehniko, saj takrat profesionalni lončarji (predvsem iz Kranja) znanja o tem, kako izdelek izpopolniti do potankosti, zaradi strahu pred dodatno konkurenco niso delili. Danes je že zaradi interneta, kjer najdeš številne napotke in usmeritve, vse veliko lažje. Meni pa je takrat pri odpravi napak, ki se pojavijo pri oblikovanju iz gline in glazurah, največ zaupal le Franc Konjedič."

Sprva je izdelke iz gline delala le zase in za darila za bližnje. Peči jih je nosila k priznani lončarki Barbi Štemberger Zupan, pri kateri se je tudi učila, sčasoma pa si je kupila svojo peč. Glina pa je tudi material, ki ga Alja najrajši obdeluje. "Všeč mi je, ker ne veš, kaj bo nastalo. Kadar ne delam izdelkov, ki jih že obvladam, ko si nekaj zamislim, ne vem, ali mi bo izdelek uspel. Lahko si tudi zamislim nekaj, končni izdelek pa je nato nekaj povsem drugega," opisuje in dodaja, da svoje izdelke ves čas nadgrajuje.

Problem delovne terapije Vse tehnike oblikovanja iz različnih izdelkov jo zelo sproščajo in so ji še posebej prav prišle med študijem delovne terapije na visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani. Ko je diplomirala, je kot delovna terapevtka nekaj časa tudi delala, kreativne spretnosti pa je vključevala tudi v delo s starostniki in ljudmi z motnjami v razvoju, s katerimi se je lotila marsikaterega zanimivega izdelka. "Zelo jim je bilo všeč mokro polstenje, pri katerem veliko gnetejo, sicer pa je ustvarjalni proces tukaj drugačen, saj se redko zgodi, da posameznik sam naredi celotni izdelek, ampak večinoma samo eno, včasih več faz. Se pa po tovrstnih ustvarjalnih delavnicah zelo dobro počutijo, zato bi jih moralo biti več," poudarja Alja, ki opaža, da zdaj delovni terapevt zelo težko sploh dobi službo.

"Na tem področju je v Sloveniji velik problem, saj si država ne prizadeva, da bi bilo v ustanovah (bolnišnicah, domovih za ostarele občane) več delovnih terapevtov. V eni ustanovi, kjer je dvesto stanovalcev, večinoma zaposlijo le enega delovnega terapevta. Po drugi strani pa tuji strokovnjaki opozarjajo, da je delovnih terapevtov v Sloveniji premalo." Alja svoje znanje o oblikovanju iz različnih materialov deli naprej, konec septembra v Kranju začenja delavnice iz modnega šivanja in oblikovanja gline. S svojim delovanjem si prizadeva obuditi prazno staro mestno jedro, v katerem ustvarjajo številni drugi umetniki in za katerega si želi, da bi spet slovelo po kakovostni ponudbi najrazličnejših izdelkov.