Ekološka in biogradnja

V Sloveniji se za različne vrste nizkoenergijskih hiš zanima ali jih gradi vedno več ljudi.

Ekološka gradnja Pojem ekološka gradnja se uporablja zelo široko, saj zajema tako hiše, ki so nizkoenergijske, varčne, slišimo pa tudi oznake, kot so zdrava, naravna, okolju prijazna hiša. Bistvo je predvsem v zmanjševanju porabe energije in uporabi naravnih materialov, s tem pa tudi vključevanju obnovljivih virov energije. Ti poleg nižje porabe energije prispevajo tudi k manjšemu okoljskemu odtisu prebivalcev zgradbe, bodisi z uporabo lesne biomase za ogrevanje, sončnih kolektorjev ali celo sončnih elektrarn, bioloških čistilnih naprav, uporabo deževnice za sanitarno vodo idr.

Med najbolj poznanimi je gotovo nizkoenergijska gradnja, ki temelji na zmanjševanju toplotnih izgub, kar lahko dosežemo z dobro načrtovano in izvedeno gradnjo. Gre predvsem za odebeljen toplotni ovoj in druge detajle, kot so na primer energijsko kakovostne zasteklitvene površine, za izvedbo brez toplotnih mostov, ustrezno zrakotesnost, smotrno zasnovo in orientacijo zgradbe. Pasivna gradnja ima za razliko od nizkoenergijske še višje zahteve za porabo energije v stavbi (nizkoenergijska manj kot 50 kWh/(m2a) oziroma 5 litrov kurilnega olja na kvadratni meter na leto, pasivna pa največ 15 kWh/(m2a) oziroma 1,5 litra).

Bio- ali naravna gradnja Biogradnja ima svoje korenine v razmišljanju, kako spet vzpostaviti večjo povezanost ali sožitje med človekom in naravo. Zahodnoevropski svet namreč s svojim načinom življenja povzroča hudo obremenitev za okolje, saj bi za trajno oskrbo z dobrinami v takem obsegu in predelavo odpadkov, kot jo imamo sedaj, potrebovali kar tri planete. Zato se naravna gradnja ne omejuje le na obnovljive ali reciklirane materiale, ki jih uporabimo za izvedbo, in čim manjšo porabo energije za delovanje zgradbe, temveč tudi na samo obremenitev okolja med samo gradnjo – da porabimo čim manj energije in da z njo minimalno posegamo v okolje (malo odpadkov, hrupa, prahu, dima, spreminjanja pejsaža).

Za postavitev biozgradbe uporabljamo materiale, ki so na voljo v okolju, kjer gradimo – če gre za gradnjo v primorskih pokrajinah je to lahko kamen, v gozdnatih les, v nižinskih ilovica, slama in trava. Z biozgradbo tako ne posegamo nepovratno v okolje, saj se izogibamo betonu, ki ima dolgo dobo razpadanja, globokim izkopom in vnosu materialov, ki niso avtohtoni del določenega okolja. Prav tako uporabljene materiale čim manj obdelujemo, kar pomeni, da jih ne barvamo s kemično pripravljenimi barvili ali oblagamo z drugimi materiali, ki za svojo izdelavo potrebujejo neobnovljive vire (npr. nafto ali kovine). Podobno kot pri nizkoenergijski gradnji pa tudi pri naravni energijo za bivanje pridobivamo iz obnovljivih virov energije (sončna, geotermalna, vetrna, vodna). Prednost naravne gradnje, če se je lotimo sami, je tudi v ceni, ki je od 10- do 20-krat cenejša od klasične, slabost pa, da potrebujemo več časa, kot če bi naročili hišo na ključ.

Ekovas – nov način bivanja skupnosti Ideja o skupnosti, ki bi bivala po načelih sonaravnosti in trajnostnega sobivanja je združila podobno misleče ljudi in danes je po svetu takih skupnosti že več kot petnajst tisoč. Osnovni namen ekovasi je naselitev in oblikovanje skupnosti, ki je ustvarjena po meri človeka, popolnoma funkcionalna in integrirana v širše okolje, in s katero je človek trajno neškodljivo vključen v naravno okolje.

Gibanja za ekovasi so se razvijala že v 60. letih, a so bili to večinoma projekti izoliranih skupnosti, v 90. pa so se začela povezovati in oblikovati družbe, ki so bivale na drugačen način. Izhajala so iz odgovora na vedno večje svetovne probleme. Vendar pa ekovasi ne temeljijo le na zgradbah, ampak na celostnem pristopu, ki združuje tako ekološko kot socialno in duhovno komponento, med drugim v bivanje vključujejo tudi socialno podjetništvo, spodbujanje lokalne ekonomije, ekoturizem ipd. Tako je opredelitev ekovasi zelo široka, zato med njimi najdemo vse od visokotehnoloških naselij do velikih skupin afriških vasi in majhnih ekocentrov. V Sloveniji poteka projekt prve ekovasi, ki se odvija pod okriljem Zavoda Ekovas.

Gradnja prve hobit hiše v Sloveniji Hobit ali vkopano hišo so ljubitelji naravne gradnje večinoma spoznali preko Angleža Simona Dalea, ki si je pred štirimi leti zgradil dom, ki na prvi pogled spominja na hiško iz pravljic: vkopana v zemljo, pokrita s travo in nepravilnih oblik, ki dajejo pečat igrivosti. Porabil je približno 3300 evrov in štiri mesece dela, zanjo pa se je preko spleta hitro razvedelo, zato obiskovalcev in navdušencev ni manjkalo. Oblikoval je projekt Lammas, v katerem združuje skupino ljudi, s katero gradijo ekovas, ki bo v povprečju zmanjšala svoje izpuste CO2 za 75 odstotkov in zaradi drugačne rabe zemljišč vezalo več CO2 kot ga bodo sproščali prebivalci ekovasi. V Sloveniji bodo predvidoma v drugi polovici leta 2010 v bližini Podčetrtka zgradili prvo hobit hišo, s katero bodo spodbujali in promovirali naravno gradnjo in trajnostni način življenja.