Planica
Nedelja, 24. 3. 2024, 4.00
7 mesecev, 1 teden
Skok v športno preteklost
Vojak se je želel pokazati pred svojimi kolegi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,38
Norvežan Birger Ruud je bil prvi zvezdnik smučarskih skokov.
Ta konec tedna je naša pozornost usmerjena v Planico, kjer poteka finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. V dolini pod Poncami skačejo že 90 let, Slovenija in Slovenci so odtlej premikali meje v tem športu. Ampak ali veste, kje in kdaj so se smučarski skoki sploh začeli? Odgovor je na Norveškem. In to že leta 1808, ko se je mladi vojak Ole Rye želel s skokom na smučeh pokazati pred kolegi. Norvežani so v smučarskih skokih prvi osvajali olimpijske kolajne, Birger Ruud pa je bil prvi zvezdnik tega športa.
Slovenski skakalci in slovenski konstruktorji skakalnic so premikali meje smučarskih skokov, pionirji tega športa pa so Norvežani. Na mrzlem Norveškem, kjer snega pač ne manjka, so smučke prav toliko pomembne kot čevlji. Smučarski tek je njihov zimski šport številka 1 še danes, imeli pa so tudi prvega, ki je skočil s smučmi. To je bil vojak norveške vojske Ole Rye (oziroma Olaf). Sredi zime leta 1808 se je želel pred kolegi vojaki pokazati, kako spreten je na smučeh. Pa tudi neustrašen! In se je na tekaških smučeh v bližini cerkve v kraju Eidsberg spustil s hriba, podobnega takim, na katerih so dandanes skakalnice, na sredini je bilo manjše odskočišče in prek njega je za tiste čase poletel neverjetnih 9,5 metra daleč. In Rye danes velja za prvega človeka, ki je skočil na smučeh. Leta 1949 je v vojni na Danskem padel kot major general. Pokopan je na Danskem.
Da je mogoče skočiti in leteti na smučeh (in pri tem preživeti), se je beseda najprej razširila po Norveški, nato prek Evrope v ZDA. Zanimivo: ameriški rekorder na letalnici Kevin Bickner (244,5 metra) je pred leti v smehu dejal: "V glavi moraš biti malo premaknjen, da v tem uživaš." Če so začela dekleta v svetovnem pokalu v smučarskih skokih tekmovati šele leta 2011, pa so bili moški smučarski skoki eden od šestih športov na prvih olimpijskih igrah leta 1924. In prav Norvežani so prevladovali v začetnih desetletjih tega športa. Od leta 1924 do 1952 so osvojili vseh šest zlatih olimpijskih kolajn. Na prvih igrah v Chamonixu (1924) so Norvežani pobrali celo vse tri kolajne: Jacob Thams je bil zlat, Narve Bonna srebrn, Thorleif Haug pa je osvojil bronasto kolajno.
Smučarski skoki so se kot šport začeli razvijati po letu 1860, ko je norveški izdelovalec preprog in smuči Sondre Nordheim izdelal prve smuči, namenjene prav skokom. Sam je z njimi skočil 30 metrov. V naslednjih letih je bilo po Norveškem vse več lokalnih tekmovanj, zapisali so prva pravila, dobili sodnike. Leta 1892 so z blagoslovom in finančno podporo norveške kraljeve družine na hribu Holmenkollen nad Oslom izvedli prvi kraljevi pokal. Skakalnice na Holmenkollenu so še danes ene najbolj znanih na svetu.
Zmagoval pred vojno, preživel taborišče in osvojil še tretjo olimpijsko kolajno
Birger Ruud
Prvi zvezdnik smučarskih skokov je bil Birger Ruud. Norvežan je postal prvi svetovni prvak v tem športu (1925), v 30. letih nato še trikrat, na skakalnici, veliki 90 metrov, pa je obenem dvakrat osvojil še zlato olimpijsko kolajno (1932 in 1936). Se je pa Ruud ukvarjal tudi z alpskim smučanjem, leta 1935 je denimo osvojil bron na svetovnem prvenstvu v kombinaciji. Kakšen talent smučarskih skokov je bil, pa morda najlepše priča naslednja zgodba. Med drugo svetovno vojno je bil aktiven član norveškega odporniškega gibanja. Kot glasen kritik Adolfa Hitlerja je bil leta 1943 nekaj časa celo v koncentracijskem taborišču. Vojna je predčasno končala njegovo blestečo športno kariero. Preživel je tudi taborišče in postal trener. In na igre leta 1948 je odšel kot pomočnik trenerja, a star 36 let je v St. Moritzu vendarle skakal tudi sam. In kot prvi skakalec v zgodovini osvojil še tretjo kolajno, tokrat srebrno. Bil je prvi skakalec, ki je poskusil skakati z danes uveljavljenim V-slogom.
Prvi svetovni planiški rekorder Birger Ruud v družbi norveških skakalcev leta 1934 na prvi mednarodni tekmi v Planici
Trikrat je postavil tudi svetovni rekord: leta 1931 s skokom, dolgim 76,5 metra, tri leta pozneje pa je v Planici najprej poletel 87 metrov, dan pozneje pa 92. Skakala in zmagovala sta tudi njegova brata Sigmund in Asbjörn, Sigmund Ruud mu je pravzaprav takoj vzel svetovni rekord (95 metrov). "Svetovni rekordi na naših tleh," je 26. marca 1934 z velikimi črkami pisalo na naslovnici takratnega časopisa Jutro. "Na nedeljskih tekmah v Planici so bili dosedanji svetovni rekordi v smuških skokih večkrat pokošeni. Najbolje sta skočila norveška brata Birger Ruud na 92 m in Sigmund Ruud na 95 m." Pod eno od fotografij norveških skakalcev so zapisali: "Skupina norveških 'tičev', ki obvladajo skakalnice Evrope." Tekmovanje si je pod Poncami ogledalo štiri tisoč ljudi, za dostop navijačev do prizorišča so organizirali tri posebne vlake.
Birger Ruud leta 1937 v Garmischu
Norveški emigranti skoke odnesli v ZDA in Kanado
Kot smo v naši rubriki Skok v športno preteklost pisali pred tednom dni, dolina pod Poncami obeležuje 90 let skakanja. Slovenija je ob Norveški in Avstriji tako z vidika dosežkov kot objektov danes skakalna velesila. Tega ne moremo reči za ZDA in Kanado, kjer je to tudi po priljubljenosti bolj obroben šport. Drugače je bilo v pionirskih časih. Norveški emigranti so ga v novi svet namreč ponesli že konec 19. stoletja. Skakalnice so v Kanadi rasle od Skalnega gorovja do Ottawe. Pravijo, da se je v 20. letih 20. stoletja dogajalo veliko rivalstvo med skalnima kluboma iz Britanske Kolumbije, Revelstoke in Rossland.
