Pred smukači prva kanadska postaja v olimpijski sezoni

Že osmo leto zapored, skupaj pa že trinajstič v zgodovini, bo kanadsko smučarsko središče Lake Louise v Alberti prizorišče "hitrega vikenda" v moškem delu koledarja svetovnega pokala. Iz Kanade prihajajo vesti o zadostnih količinah snega in zadovoljstvu kontrolorjev Mednarodne smučarske zveze, precej večja pa je negotovost ob vprašanju o trenutnem razmerju moči. Tovrstna vprašanja so kajpak prava stalnica tedna pred uvodno smukaško preizkušnjo, letos pa je nestrpnost pred prvo povratno informacijo še za odtenek večja, saj se ob boju za smukaški globus začenja tudi zadnje odštevaje do osrednjega dogodka zime – olimpijskih iger v Vancouvru.

Naslov najhitrejšega moža v svetovnem pokalu brani izkušeni Michael Walchhofer, ki je v minuli zimi najhujšega tekmeca našel kar med rojaki. Do srebra se je namreč prebil Klaus Kröll, tretji pa je bil Didier Defago. Ob junakih zadnji zime na stavnicah najvišje kotirajo še največji smukaški dolžnik minule sezone Didier Cuche, ki je zavoljo izjemne predstave v ravninskem delu söldenske veleslalomske premiere ter vesti o dobrem občutku za mnoge celo prvi favorit, in kanadska falanga. Norvežan Aksel Lund Svindal si je po izpuščenem slalomu v Leviju nabral novih moči, a je pripravljenost njegovega telesa na največje napore vendarle še precejšnja uganka. Podobno velja za vselej nepredvidljivega Američana Bodeja Millerja, ki je bil do februarskega umika nadvse konkurenčen, vprašanje pa je, v kolikšni meri je uspel nadomestiti poletno lenarjenje.

Kam trenutno sodijo, pa se nestrpno sprašujejo tudi v slovenskem taboru, v katerem so po minuli zimi trenerju Dejanu Poljanšku izrekli dokaj jasno nezaupnico. Na mestu trenerja za hitri disciplini ga je nadomestil avstrijski strokovnjak Burkhard Schaffer, ki je dodobra spremenil koncept treningov, povečal intenzivnost in se bolj natančno lotil odpravljanja napak v drsalnih delih. Pod prav posebnim drobnogledom bo predvsem Andrej Jerman, ki je po rezultatskem odklonu od predhodnih dveh sezon spomladi opravil podrobno analizo in se nato sila profesionalno ter natančno podal v novo pripravljalno obdobje. Na olimpijsko sezono se je pripravljal na kar treh celinah, ob tem – podobno kot reprezentančni sotekmovalci – segel tudi v svoj žep in načrtno odpravljal napake. V Kanadi lani ni blestel, vseeno pa je v Aberti že znal pokazati zobe. Ob tem se zaveda, da bi mu kakovosten rezultat v Lake Louise, kjer pogosto pomembno vlogo igra tudi vreme, omogočil ustrezno osnovo za prepotrebno stabilnost in seveda samozavest. Podobno velja za njegove rojake, predvsem Roka Perka, ki je v izdihljajih minule sezone z navdušujočim nastopom v Kvitfjellu izpolnil olimpijsko normo, in rekonvalescenta Andreja Šporna.