Ponedeljek, 20. 11. 2017, 17.58
7 let
Intervju: Peter Pen
Po tragediji je misli usmeril v olimpijsko sezono
Z glavnim trenerjem slovenske moške ekipe za hitri disciplini Petrom Penom o zadnjih treningih v Kanadi, pričakovanjih pred olimpijsko zimo in tragični smrti francoskega smučarja Davida Poissona. "Šok, tragedija, a življenje gre naprej," pravi 45-letni Mariborčan.
Slovenski smukači zapuščajo Nakisko, kjer so v preteklem tednu trenirali v družbi švedske, ruske ter deloma italijanske, avstrijske in francoske reprezentance. Iz zadnje so medtem sporočili, da bodo kljub smrti Davida Poissona, ta je življenje izgubil pred natanko enim tednom, nastopili na uvodnih tekmah (že v sredo bo na sporedu prvi uradni trening pred sobotnikm smukom, v nedeljo pa je na urniku superveleslalom) v Lake Louisu. Tja bo trener Peter Pen popeljal Klemna Kosija, Martina Čatra, Miho Hrobata, Tilna Debelaka in glavnega aduta Boštjana Klineta.
Sezona trka na vrata. Je pripravljenost na ravni, ki ste si jo zamislili pred začetkom priprav?
Delali smo dovolj, predvsem pa v okviru svojih zmožnosti. Vse ni bilo optimalno. A naj to ne zveni kot iskanje izgovorov. Daleč od tega. Stojim za opravljenim delom. Opravili smo dovolj kakovostnih, količinsko obsežnih in konkurenčnih treningov. A oklenil se bom obrabljene trenerske fraze: eno je trening, nekaj drugega pa je tekma. Ta trditev je večna. Dejstvo je namreč, da se različni smučarji na različne načine lotevajo treningov. Trening vedno dovoljuje preračunljivost. Na tekmi tega ni.
Zapuščate Nakisko. Z vsemi kljukicami?
V načrtu smo imeli tri dni smuka in prav toliko superveleslaloma, obenem pa dan za rezervo. Žal smo imeli težave z logistiko in opremo, v nedeljo pa nam jo je zagodel še veter. Tako da je bil načrt polovično izpolnjen. Smo pa nenačrtovane dneve izkoristili za aklimatizacijo, prosto smučanje in kondicijsko vadbo.
Boštjan Kline ostaja Penov najmočnejši adut.
V Nakisko ste prišli ravno na dan, ko je na smučišču umrl Francoz David Poisson. Kako ste kot trener sprejeli tragično vest?
Zavedam se, da se nekaj takega lahko zgodi vsakemu tekmovalcu oziroma, v mojem primeru, trenerju. To je sestavni del našega smučarskega življenja. Pogledal sem si tudi, kje se je to zgodilo. Prav neverjetno je, v kakšnih pogojih se je to zgodilo in koliko nesrečnih dejavnikov se je moralo poklopiti. Vidljivost, širina proge, kakovost podlage, zavarovanost … Vse je bilo na ravni svetovnega pokala. A se zgodi. Žal. Težko je govoriti o tem.
Ste po tem svoje tekmovalce znali prepričati o tem, kako misli preusmeriti drugam in se posvetiti smučanju?
Prave formule nimam. Tu ne gre za vprašanje prepričevanja. Treba se je pogovoriti, nato pa mora vsak posameznik sam pri sebi razdelati to tragedijo. Žal se v našem športu to dogaja. Ponavljam, pogovorili smo se, zdaj pa to vprašanje nosi vsak v sebi. Kako bo to vplivalo na fante? Težko ocenim. A menim, da vsi delujejo precej dobro. Pogovorili so se tudi s preostalimi člani francoske reprezentance. Šok, tragedija, a življenje gre naprej. Treba se je prilagoditi, obrniti novo stran in se podati naprej.
Naprej … Najprej v Lake Louise. Sledi Beaver Creek. Lani so bile tekme odpovedane. Letos dvomov ni.
Skozi leta se človek privadi na stopnjevanje in čakanje na prvo tekmo. Dejstvo je, da vse leto delamo za to prvo tekmo. Kolikor vem, je snega dovolj tako v Lake Louisu kot tudi v Beaver Creeku.
"Martin Čater ni več tihi favorit."
Dotakniva se tekmovalcev, na katere stavite. Tilen Debelak je bržčas predvsem kandidat za superveleslalom in kombinacijo?
Morda je v preteklosti potreboval več časa oziroma več voženj, da je pokazal zobe. Letos je bil z nami od prvega do zadnjega treninga. S fanti je bil na kondicijskih treningih, na potovanjih … Postal je del ekipe. Z njim sem zelo zadovoljen. Izkoreninil je številne pomanjkljivosti, predvsem pa njegovo smučanje ni več tako odvisno od podlage. Želim mu, da bi imel že pred kombinacijo v žepu kakšen rezultat. Kot ste namignili, nanj računam predvsem v supervelelslalomu. Po drugi strani pa je vendarle treba upoštevati dejstvo, da bodo zanj, podobno kot za Miho Hrobata, prizorišča tekem svetovnega pokala nekaj novega.
Hrobat se je "šolal" že lani, a ob tem že poskrbel za izstopajoč rezultat na svetovnem prvenstvu …
Miha se je že lani dobro vklopil v našo ekipo. Uspel mu je miselni preskok. Zdaj se mora prilagoditi še na zahtevnost in se osredotočiti na natanko določene tekme. Lani sem ga namreč pošiljal na vse konce in kraje. Letos bo manj tekem, a nekaj takšnih, na katerih bo moral doseči želeni rezultat. Lani je nedvomno dokazal, da se je sposoben zavihteti visoko. Verjamem, da se lahko nekajkrat uvrsti med dobitnike točk.
Je Martin Čater tihi adut?
Ne bo več tihi favorit. Lahko kar javno obelodanim, da od njega pričakujem še več. Sposoben je biti povsem pri vrhu.
O Davidu Poissonu pen govori s cmokom v grlu.
Kaj pa Klemen Kosi?
Trudi se in dela. Je poslušen. Jasno, kakšen dan se mu posreči, kakšen ne. Je pa zanesljivo bolj stanoviten kot pred letom. Od njega kakšen rezultat pričakujem že v prvem delu sezone. Vsaj v superveleslalomu, v Bormiu pa tudi v smuku.
Glavnega smo pustili za konec … Boštjan Kline?
Za trenerja so glavni vsi. Od prvega do zadnjega. Po tej plati so zame enakovredni. Ne skrivam pa, da od Boštjana pričakujemo največ. V prvi fazi mora potrditi minulo sezono in jo nadgraditi. Poleti je veliko smučal, ni pa tekmoval. Deluje mirno. Vem pa, da v njem vre. Upam, da bo kar se da hitro dobil želeni rezultat, ki mu bo dal mirnost. Ta sezona bo zanj pomembna, predvsem pa prinaša nemalo novih okoliščin. Štartal bo med najboljšimi, naša želja pa je niz vrhunskih rezultatov. To prinaša nove razsežnosti. Veliko bo odvisno od okolice, torej od trenerjev, serviserjev in delavcev Smučarske zveze Slovenije. Boštjanu moramo slediti, če želimo, da izpolni cilje, ki sva si jih zastavila.
Pogovora nisva olimpijsko obarvala. Se te barve vidijo oziroma čutijo v pripravah?
Vsi v ekipi se držimo načrta. Vemo, kdaj bo prižgan olimpijski ogenj. Vemo, kaj moramo do takrat storiti. Na olimpijske igre se bomo pravzaprav pripravljali avtomatično, sproti. Šele v zadnjem tednu pred igrami bomo imeli dovolj časa, da se dogovorimo o podrobnostih. Vztrajamo pri mirnosti in osredotočenosti. Razmišljati moramo o smučanju, ne pa se toliko pogovarjati o rezultatih, prizoriščih …