Pjongčang ga je podžgal: Žan Kranjec doma napada stopničke

Na domačo tekmo z dobro olimpijsko popotnico Foto: Sportida

Če smo slovenskim alpskim smučarjev (pre)dolgo šteli kranjskogorske veleslalomske ničle, pa je pred 57. pokalom Vitranc treba poudariti, da domača reprezentanca v svojih vrstah že dolgo ni imela tako močnega aduta kot prav letos. Kot eden od telesno najbolje pripravljenih in tehnično najbolje podkovanih smučarjev je Žan Kranjec, ki je svoje izvedbe začinil še z večjo odločnostjo in drznostjo, letos svoj veleslalom dvignil na višjo raven. Rezultat ni izostal. Prvič v karieri se je zavihtel na oder za zmagovalce, bil ob tem še 5., 7. in 14., olimpijsko preizkušnjo pa je končal takoj za najboljšo trojico. V Kranjski Gori je bil do zdaj dvakrat 16. V soboto bo 25-letni veleslalomski specialist iz Bukovice pri Vodicah zanesljivo meril krepko višje.  

V Kranjsko Goro prihajate kot sedmi veleslalomist, predvsem pa v sezoni, v kateri ste stali na stopničkah v svetovnem pokalu ter olimpijsko preizkušnjo končali na četrtem mestu. Tako močni torej še niste bili. So tudi osebna pričakovanja zato znatno večja?
Sam od sebe zanesljivo pričakujem več. Izteka se moja najboljša sezona v karieri. Poleg tega vem, da sem dobro pripravljen. Sem tudi zelo samozavesten. Poglejte, bil sem četrti na olimpijskih igrah, kar je seveda izjemen rezultat. A želim več. Rad bi se povzpel na stopničke. Kdo ve, morda že v Kranjski Gori. Rezultat iz Pjongčanga me je še dodatno podžgal. Če mi ni uspelo v Južni Koreji, pa mi bo morda na domači tekmi.

Decembra se je v Alta Badii prvič zavihtel na stopničke. Foto: Sportida Nastopili boste kot član elitne sedmerice. To gre hitro v uho …
Res je, lepo se sliši. Je pa tudi dokaz kakovosti in dobre sezone. To mi veliko pomeni. Imel bom tudi boljše pogoje. Predvsem pa pred žrebanjem štartnih številk ne bom tako živčen. Ko sem zdaj čakal, ali bom nastopil kot osmi ali kot petnajsti, sem bil pogosto na trnih.

Vitranc ima različne obraze: pomladnega, zimskega, sončnega, mokrega … Kakšno tekmo pričakujete letos?
Predvsem upam in verjamem, da so gostitelji dobro pripravili progo. Tudi če bo kakšen dan vreme slabše, bi v tem primeru zdržala. To pa je tisti temelj, ki ga potrebujem za dobro vožnjo in dober rezultat.

Se strinjate, da ste prišli na raven, na kateri je mogoč le še popoln napad?
Da. Vsaka tekma me nečesa uči. Najbolj sem se naučil tega, da ni slabšega od obžalovanja po opravljenem nastopu. Saj veste, ko si po opravljenem delu očitaš, da nečesa nisi storil, pa bi lahko. To so zapravljene priložnosti. Tega ne želim. Še najmanj doma. Da, popolni napad, a po pameti. Želim pokazati, kaj znam. Če ob takšnem pristopu storiš napako, jo je lažje sprejeti kot pa tekmo, na kateri v svoj nastop ne vložiš vsega.

V Kranjski Gori kot sedmi veleslalomist svetovnega pokala Foto: Getty Images

Bi dejali, da je podkorenska proga tista, ki vam je pisana na kožo?
Rezultata, ki bi to potrjeval, nimam. Verjamem pa, da mi proga ustreza. To bom poskušal potrditi, saj tako dobro pripravljen na domačo tekmo še nisem prišel.

Na kakšen način se kaže, da vam domača tekma pomeni nekaj več?
Predvsem sem osredotočen na smučanje. Čutim pa, da mi že nastopanje pomeni več. O tem, kako pa bi dojel vrhunski dosežek, raje še ne razmišljam.

Kolikokrat ste v tej zimi trening opravili z vrha podkorenske veleslalomske proge?
Le en dan.

Kar se sliši malo, ko tako radi govorimo o domači tekmi …
Tudi v preteklosti je bilo malo treningov na vsej progi. Razlogov je več. Eden od teh je tudi podlaga. V Kranjski Gori nam namreč ne morejo zagotoviti tekmovalne priprave proge le za trening. Zato se včasih, ko nam je proga sicer na voljo, raje odločimo za trening v tujini in smučanje na tekmovalno pripravljeni podlagi. Lahko pa rečem, da je bil trening, ki smo ga opravili na vitranški strmini, dober. Pomembno je, da sem progo znova osvojil in jo začutil v nogah.

Pjongčang 2018: še čutite kaj grenkobe zaradi četrtega mesta?
Prav zagotovo se bom občasno še spomnil olimpijskih iger in pomislil na to, kako blizu sem bil kolajni. Kot sem vam dejal že v Pjongčangu, bi si seveda tudi sam najbolj želel stati na odru za zmagovalce. A Južno Korejo sem zapustil zadovoljen. Dokazal sem si namreč, da spadam med najboljše veleslalomiste na svetu. Zdaj sem v svojem smučarskem razvoju že tako daleč, da lahko na vsaki tekmi napadam najvišja mesta. To potrjuje tudi preboj med elitno sedmerico.

Nove prhe s penino se ne bi branil. Foto: Getty Images

Zanimivo, v večini disciplin je marsikateremu favoritu spodrsnilo. V veleslalomu so prva tri mesta zasedli tisti, ki so najboljši tudi v svetovnem pokalu …
Res je. Tako pač je. Kdo ve, morda bi bila slika drugačna, če bi bil slalomist, kjer je možnost odstopa večja. Tudi snežna podlaga bolj vpliva na izvedbe. Lep primer je Marcel Hirscher, sicer prvi slalomist svetovnega pokala. Tudi če ne bi odstopil, bi imel velike težave z naskakovanjem vrha. Veleslalomska tekma pa ni bila tako zahtevna. Možnost napak je bila manjša. Zato smo imeli ostali manj možnosti za preboj. Kmalu mi je postalo jasno, da bi se moral zgoditi pravi čudež, da bi lahko stal na stopničkah.

Olimpijske igre pa so se za vas končale z ekipno tekmo. Ima ta disciplina svojo prihodnost?
Težko rečem. Če povem povsem iskreno, moram priznati, da so mi precej bližje klasične individualne preizkušnje. Se je pa zelo zanimivo lotevati takšnih tekem. Psihologija je povsem drugačna. Ko si na štartu, namreč veš, da ne smučaš le zase, temveč si del ekipe.

Še pogled v prihodnost. Se o tem že kaj pogovarjate? Želite obdržati ekipo na čelu s trenerjem Klemnom Bergantom?  
O prihodnosti še ne govorimo. Menim, da večjih sprememb ne bo. Tega sicer ne vem. Lahko pa rečem, da bi rad nadaljeval s to ekipo. Dobro delamo. Vsi v ekipi se trudijo, da bi s Štefanom Hadalinom dobro smučala.