Mladi rod po več kot nujne izkušnje, a ne brez ambicij #video

Najmlajši od treh nekdaj izjemno uspešnih mladincev, ki so na mladinskem SP v Oserblieju na Slovaškem leta 2019 pod vodstvom trenerja Janeza Mariča pobrali kopico medalj, Lovro Planko je pred dnevi zablestel še na evropskem prvenstvu v Lenzerheideju in na 20-kilometsrki posamični preizkušnji osvojil srebrno medaljo. Enaindvajsetletnega Kamničana zaradi prvenstva v Švici ni bilo na medijskem dnevu članske reprezentance pred odhodom v Nemčijo.   

Sportal Lovro Planko presenečen po evropskem bronu: Tega res nisem pričakoval

Zato pa sta z nami spregovorila njegova kolega, Alex Cisar in Anton Vidmar. Vsi trije mladci v tej sezoni pod vodstvom nemškega trenerja Ricca Grossa imenitno napredujejo.  

Nekaj je tudi mladostniške neučakanosti

"Napredka sem seveda vesel, ampak sem zanj tudi trdo delal in se je to od mene pričakovalo. Je pa ta napredek zelo počasen, saj je biatlon tako kompleksen šport, da je treba prav na vseh področjih počasi napredovati, da se na koncu sestavi cela zgodba. No, zelo sem zadovoljen, zdaj je treba to vzdrževati," nam je povedal 22-letni Ljubljančan Toni Vidmar.  

"Mi trije smo mlada generacija in se seveda med seboj borimo za pozicije v reprezentanci. A seveda v neki zdravi meri," pravi Toni Vidmar (levo), ki z Lovrom Plankom (desno) in Alexom Cisarjem predtavlja mladi rod v članski biatlonski reprezentanci. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

V tej zimi se je že trikrat prebil med dobitnike točk, z vzpodbudnimi rezultati pa rastejo tudi ambicije, pravi. "Ja, tako ali tako je to moja prva celotna sezona v svetovnem pokalu, na večini prizorišč sem prvič in potem imam veliko dela, da se spoznam s progo, s streliščem, da trener pove svoje mnenje … Ampak ja, ob dobrih rezultatih, velikokrat mi je le malo zmanjkalo do točk, seveda pridejo tudi ambicije. Spet, sestaviti je treba celotno zgodbo in prišle bodo tudi točke.” 

Sportal Kaj je s primerom Anamarije Lampič? Časa je vedno manj. #video

Notranji konflikt pri Cisarju

Njegov vrstnik iz Britofa pri Kranju Alex Cisar je na tistem mladinskem SP pred štirimi leti osvojil dve zlati posamični medalji, v ambicijah pa nikoli ni bil skromen, priznava: "Te sem imel vedno zelo visoke. Vedno sem ciljal na najvišja mesta, na kolajne. Kot mladinec sem jih tudi osvajal, a mi ni uspel prehod v člansko konkurenco in sem se nekako znašel na tisti klasični poti slovenskega športnika. Takega, ki je uspešen med mladinci in se izgubi med člani. Prav tukaj je bil največji konflikt v meni, ker so bile moje ambicije ves čas visoke, rezultati pa čedalje slabši. Zaradi tega je bil padec motivacije, zagnanosti, zaradi tega sem tudi premišljeval, da bi končal s športom, ker pač nima smisla vztrajati v nečem, kjer hočeš biti dober, pa vidiš, da nimaš možnosti. Zdaj se je to spremenilo in obrnilo k trendu doseganja svojih ambicij. Tudi rezultatsko se kaže napredek."

Po pravi kalvariji, ki jo je preživljal v zadnjih dveh sezonah, ko je bil že skoraj odločen, da z biatlonom preneha, se je v njem spet prižgala tekmovalna iskrica. A ostaja previden. "Ni pa čisto enostavno, iz preteklih let je v meni ostalo nekaj … Ne da si ne bi zaupal, ampak sem zaradi vseh tistih težav nekako izgubil zadovoljstvo. Zato tudi zdaj niti ne govorim, da si želim izpolniti svoje želje in ambicije. Moja primarna želja je, da sem v športu in sem zadovoljen s tem, kar počnem," nam je še zaupal. 

Sportal Marsikdo bi na njegovem mestu že zdavnaj obupal, a on še verjame #video

Oberhofa ne bi našel niti na zemljevidu

Cisar je že tekmoval tudi na svetovnem prvenstvu na Pokljuki leta 2021, medtem ko je pred Vidmarjem prvo veliko tekmovanje v članski konkurenci. Oberhofa, kjer se bodo biatlonke in biatlonci borili za odličja od 8. do 19. februarja, sploh ne pozna. "Tam niti bil še nisem niti ga ne bi znal najti na zemljevidu," nam je razlagal v smehu, pa brž dodal: "Ampak komaj čakam na to prvenstvo, to bo moje prvo veliko tekmovanje in grem tja predvsem po izkušnje. To je poseben dogodek, sploh na takšnem prizorišču, kjer lahko pričakujemo ogromno gledalcev. Tudi tega nisem ravno vajen. Res komaj čakam, poskušal bom imeti čim bolj odprte oči, da užijem to vzdušje, pa da bom, tudi če se mi zgodi kakšna napaka ali slabši nastop, vedel, zakaj je bilo tako in da v prihodnje teh napak ne bom več ponavljal." 

Vidmar se je v tej zimi trikrat že prebil med dobitnike točk svetovnega pokala, nekajkrat mu je do njih le malo zmanjkalo. Foto: Grega Valančič/Sportida

Cisar je tudi v tem pogledu nekoliko bolj izkušen, v Oberhofu, ki slovi po turobnem vremenu, je v sezoni 2020/21 že okusil tekme svetovnega pokala. "Tam sem bil samo enkrat pred dvema letoma in sem imel neverjetno srečo tako s snegom kot z vremenom, ker je bila samo megla, snega pa je bilo dovolj. Pa tudi vetra ni bilo preveč (smeh, op. p.). Izkušnje imam torej pozitivne, upam, da bo tudi letos tako. Bo pa zagotovo 'luštna' izkušnja, saj je prvenstvo v Nemčiji, za Nemce pa vemo, da so čisto nori na biatlon. Pričakujem ogromno gledalcev in imenitno vzdušje, kar je tudi en del biatlona, ki me spodbuja in navdušuje." 

Za zdaj še brez konkretnih rezultatskih zahtev

Trojica se za zdaj bolj ali manj le pripravlja na olimpijske igre leta 2026, ko bo tvorila bržčas udarno jedro slovenske izbrane vrste – ob zimzelenemu Jakovu Faku, seveda. Trenutno trener Gross in vodstvo reprezentance mladim asom še ne postavlja konkretnih rezultatskih ciljev. "Ricco zahteva le, da smo profesionalni, osredotočeni in damo vselej svoj maksimum," pravi Toni. Tudi on se za zdaj z rezultati ne obremenjuje: "Jaz bi težko rekel, da hočem biti 40. ali 60. ali katerikoli, predvsem moram ostati osredotočen na svojo tekmo, če sem osredotočen, potem sem najboljša različica sebe." 

Za odtenek več zahteva od sebe Cisar. "Mislim, da lahko letošnjo sezono ocenim zelo pozitivno, še posebej glede na prejšnje sezone, ko je bilo rezultatsko zatišje. Zdaj mislim, da sem naredil korak naprej, tako glede strelske kot tudi tekaške pripravljenosti. Končno grem na tekmo lahko bolj sproščen oziroma z mislijo, da se zdaj lahko borim za neko boljšo uvrstitev. Da na tekmah ne le sodelujem, pač pa se lahko borim za nekaj več. To je zelo spodbudno, tudi veliko več užitka mi daje samo tekmovanje in posledično šport. Vesel sem, da so se stvari obrnile v pravo smer, pa da tudi trend z zadnjih tekem, Antholza in Ruhpoldinga, kaže izboljšanje. Upam, da bom to zdaj lahko vzdrževal in nadgrajeval, ne le v tej sezoni, ampak tudi v naslednjih," pravi. 

Sportal Bolezen udarila po biatloncih, najbolj trpi Anamarija Lampič

Zdravo rivalstvo, pa imeniten vzornik

Med trojico vlada tudi zdravo rivalstvo. "O, ja, to pa ja. Mi trije smo mlada generacija in se seveda med seboj borimo za pozicije v reprezentanci. A seveda v neki zdravi meri. Mi je pa zelo všeč, da si predstavljamo izziv. Ker če si sam in moraš samega sebe priganjati, je veliko težje, kot če to počnemo drug drugemu," priznava Vidmar, posebej vesel pa je, da imajo za vzor v ekipi šampiona Jakova Faka. "Takega tekmovalca imeti v reprezentanci je … Pred njim lahko samo snamemo kapo. To, kar dela, kako teče, kako strelja … Doma ima družino in je še zmeraj med svetovno elito. Lahko smo presrečni, da ga imamo, da nas mlajše še spodbuja."