Ponedeljek, 13. 1. 2020, 4.00
4 leta, 11 mesecev
IZ TABORA ILKE ŠTUHEC
"Doseženega mi nihče ne more vzeti"
Ko so se v taboru dvakratne svetovne prvakinje, zmagovalke devetih tekem svetovnega pokala in lastnice dveh malih kristalnih globusov ob koncu tedna v Zauchenseeju objemali ob sedmem mestu, je postalo še bolj jasno, v kako zahtevnem položaju se je znašla Ilka Štuhec in kako krvavo je potrebovala rezultatsko potrditev. "Smo na pravi poti," v en glas poudarjajo Štuhčeva, njen trener Stefan Abplanalp in vodja ekipe Darja Črnko.
V soboto sedma, v nedeljo brez rezultata
Ko je leta 2017 Zauchensee zapuščala s petim mestom, je bil to na osmih tekmah sezone njen drugi najslabši rezultat, predvsem pa prvi po nizu treh zmag. Tri leta pozneje je bila na istem prizorišču sedma. Vmes je v domačo vitrino postavila dva mala kristalna globusa in obesila dve zlati kolajni s svetovnega prvenstva. A dvomov o tem, kateri rezultat jo je spravil v boljšo voljo, ni bilo. "To je zame mala zmaga," je v soboto dejala Ilka Štuhec, ki dan zatem ni bila kos veliki hitrosti v tehnično zahtevnih zavojih superveleslalomskega dela kombinacije, tako da je po nizu neprepričljivih zavojev odstopila. Vseeno je Solnograško zapuščala dobre volje.
Zahtevnih pet tednov
Za Štajerko je zahtevnih in stresnih pet tednov. Zdi se, da statusa rekonvalescentke in povratnice ni nikoli zares priznavala. Njeno odločnost in posledični rezultatski apetit so krepili še vrhunski primerjalni dosežki s treningov. Na tekmah pa je bila daleč od najboljših. Med 17. in 32. mestom. Tako kot v svojih najboljših sezonah ni našla razlage za preboj in prevlado, saj se je zanašala predvsem na tekmovalni instinkt, zdaj sama sebi ni znala pojasniti slabših dosežkov. Za nameček je, v duhu rekla o hudiču in njegovem podmladku, na petkovem treningu še padla pri veliki hitrosti. Prav zaradi naštetega ima sedmo mesto tako velik pomen.
Pred Ilko Štuhec je zajeten sklop tekem.
"Nikomur mi ni treba nič dokazovati"
"Po padcu sem vrnila številko in sledilec ter na poti iz ciljne arene razdelila nekaj kartic s podpisi. 'Avtogram, avtogram,' so se z veseljem drli otroci. Tedaj sem spoznala, da je v resnici vse v redu. Tistega, kar je bilo, mi nihče ne more vzeti. Nikomur mi ni treba nič dokazovati. Le smučati moram," miselni zasuk pojasnjuje Mariborčanka in priznava, da je težko presegati samo sebe in potrpežljivo preslišati notranji šampionski klic. "Ni lahko. Vem, česa sem sposobna. Vem, kam spadam. Na treningih to že znam pokazati. A na koncu je treba vse odmisliti in to prenesti na tekmo. Bo … Počasi. Vse skupaj gre v pravo smer," razmišlja mariborska smukačica.
"Zmaga? Nismo še tam."
Kako pa na trenutni položaj gleda Stefan Abplanalp, trener Ilke Štuhec, s katerim smo kramljali v Zauchenseeju?O petkovem padcu in vrnitvi …
"To je bil njen prvi padec po poškodbi. V pripravah ni nikoli padla. Ostala je zdrava. Noge jo še držijo. Njena sobotna tekmovalna predstava je bila zelo dobra, čeprav je imela v osrednjem delu slabšo vidljivost. Tam je nekaj izgubila, a je bila odločna. Vidi, da se lahko bori za stopničke. Ostati moramo a trdnih tleh in delati naprej."
O koristnosti tekem …
"Kot trener vedno verjameš v svoje športnike. Vedeli smo, da je Ilka sposobna smučati hitro. Je na pravi izvedbeni ravni. Zdaj se uči znova 'dirkati'. Naslednji korak bo, da se nauči zmagovati. A nismo še tam. Vsaka tekma je zanjo dobra, saj pridobiva samozavest. Ključna pa je potrpežljivost. Pravi šampioni je pogosto ne premorejo."
O vrnitvi na vrh …
"Ilka je šampionka. Pomembno je, da smuča kot šampionka. Dober rezultat je lahko spodbuda. Če so pogoji dobri, se že zdaj lahko kosa z najboljšimi. Videli pa bomo, kako se bo odzvala, ko bodo razmere zahtevnejše. Skupaj smo na pravi poti."
Daleč od šampionske podobe, toda …
Štuhčeva že na oko deluje drugače kot v šampionskih sezonah. Medtem ko si suverenosti na drsalnih elementih ne more očitati, pa je največja razlika vidna v tehničnih odsekih, predvsem ko proga narekuje hiter vstop vanje. Manj zanesljiva je v skokih. Tudi pri napadalni drznosti se še ni približala neustrašni svetovni prvakinji iz let 2017 in 2019, obenem pa je v njenem smučanju manj predvidljivosti in tveganega približevanja skrajnim mejam. Posledično ji nastopa ne uspeh skleniti v učinkovito celoto. A prav sobotna predstava je, kljub nekaj napakam, pokazala, da se njena sestavljanka vendarle dopolnjuje. "Sezona je še dolga. Priložnosti bo še dovolj. Ponavljam, smučati nisem pozabila," poudarja trenutno petnajsta smukačica svetovnega pokala.
"V soboto se mi je od srca odvalil kamen. Pravzaprav bolj skala," pravi Darja Črnko.
Darja Črnko: Nikoli ni bilo panike
A če je Štuhčeva v pričakovanjih pogosto dokaj stroga sama do sebe, pa je veliko potrpežljivosti v prvih tednih sezone pokazala njena mama in vodja ekipe Darja Črnko. Vseskozi ponavlja, da gre za prehodno sezono. Toda razkorak med predstavami na treningih in tekmah ji vendarle ne da miru. "Ko je v petek padla, sem pozabila dihati. Znova. Nato pa … Dober rezultat. Predvsem pa nekaj, na čemer lahko gradi. To je zagon za nadaljevanje sezone," pravi Črnkova in dodaja, da kljub rezultatskemu razočaranju v ekipi ni bilo panike. "Ilka si že tako ali tako nalaga pretežko breme. Če bi svoje dodajali še preostali, bi bilo to povsem nesmiselno," dodaja.
V načrtu tudi Zlata lisica
"Če v njenem športnem življenju seštejete vse smučarske dneve, ki jih je zaradi zdravstvenih težav izpustila, pridete do več let. To se nekje pač mora poznati. A če kljub temu smuča tako, kot smuča, je to dokaz, da je iz pravega testa," razmišlja Črnkova, ki se zdaj z ekipo seli na trening v San Pellegrino. Sledil bo krajši domači oddih, nato pa pestra turneja, ki se bo začela v Banskem, nadaljevala na olimpijski progi v Rosa Khutorju nad Sočijem in končala v Garmisch-Partenkirchnu. V Ilkinem načrtu je nato tudi nastop na domači Zlati lisici, nato pa vrnitev v Crans Montano, kjer si je lani poškodovala koleno.
11