Cuche bo segel v žep

V smučarski industriji že dolgo ni bilo toliko nejasnosti kot letos, pri čemer pa razlogov še zdaleč ne gre iskati v dejstvu, da bo prihodnja sezona olimpijska. Svetovna gospodarska kriza se namreč na več ravneh pozna tako pri opremljevalcih kot tudi v glavnini reprezentanc. V mnogih so se procesa krčenja stroškov lotili še krepko pred osrednjim valom recesije, letošnja pomlad pri prinaša dodatne težave, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da se še večje spremembe obetajo po Vancouvru. O krizi so nedolgo nazaj spregovorili pri Rossignolu, kjer že več sezon načrtno krčijo sezname tekmovalcev in zaposlenih. To pot pa so za 50 odstotkov oklestili še fiksne zneske za tekmovalce na najvišji ravni. Podobne ali celo večje težave imajo tudi ostali proizvajalci, kar seveda čutijo tako tekmovalci kot tudi vodje reprezentanc. Poleg Italijanov, Norvežanov in Francozov, ki že lep čas negodujejo nad težavami, so se za varčevalne ukrepe odločili tudi v Švici. Tako bodo morali denimo tekmovalci, med katerimi je tudi Didier Cuche, sami plačevati serviserje za treninge v Južni Ameriki, omejen pa bo tudi nabor smuči. Cuche naj bi samo za poletni trening za serviserja namenil okroglih 10 tisoč švicarskih frankov.

Kaj pa Slovenija? Finančni pretresi so zvezo pretresli že pred nekaj sezonami, ko so se "alpinci" zaradi očitnega nesorazmerja med prihodki in odhodki znašli v rdečih številkah. Po zagotovilih poslovnega direktorja Matjaža Šarabona je alpski del v pravkar končani sezoni posloval s pozitivno ničlo, poleg tega pa je bilo poravnanih tudi nekaj zaostalih dolgov. Zato pa bo precej okleščen proračun za novo sezono. Po zadnjih podatkih bo na programskem delu za 11 odstotkov nižji od letošnjega (1.200.000), skupni stroški alpskih disciplin pa bodo nižji za 14% (1.390.000). V želji bo kakovostnem poletnem treningu (tudi v Čilu) bo znova vpeljan tudi sistem samoprispevkov, hkrati pa naj bi se v prihajajočih sezonah vse bolj krčile pošiljke opreme in zmanjševalo financiranje serviserjev.