Sašo Filipovski: Težko je razumeti, zakaj se Olimpija ne bori za naslov v ligi ABA in TOP 16

Olimpija je evroligo zaključila s tremi zmagami in sedmimi porazi. Dvakrat je pod težo "zmajev" padel italijanski Cantu, ki je v zadnjem krogu neuspešno naskakoval TOP 16, Olimpija pa je bila boljša tudi od Himkija. Kljub mladi zasedbi so se košarkarji v zeleno-belem dresu dobro zoperstavili bistveno bolj bogatejšim tekmecem. Veseli dejstvo, da so mladi košarkarji dobivali priložnost in opozorili nase ter povečali zanimanje agentov.

Popotovanje pri evroligaških klubih se je s porazom proti Real Madridu končalo v četrtek. Kako bi ocenili vaše nastope v elitnem evropskem klubskem tekmovanju v tej sezoni? Zadovoljen sem. Dosegli smo tri zmage. Kar nekaj tekem smo odigrali dobro. Proti Himkiju na gostovanju smo imeli res slab strelski dan, vendar smo igrali taktično zrelo. Proti Fenerbahčeju smo doma v končnici izgubili zaradi slabo izvedenih prostih metov. Proti Panathinaikosu smo dobro igrali na gostovanju in bili blizu presenečenja, doma pa nas je nadigral. Tako kot v zadnjem krogu Real. To je treba priznati. Glede na izkušnje in mladost sem lahko zadovoljen, da smo prišli do treh zmag. Vendarle smo bili v težki skupini. Brose Baskets je denimo s tremi zmagami prišel v TOP 16. V naši skupini smo pustili dober vtis z zmagami in igrami. Le trikrat smo bili nadigrani.

Nekateri mladi košarkarji so v evroligi pokazali pravi karakter. Pri določenih slovenskih igralcih je bil viden napredek. Ste zadovoljni z njihovim prispevkom? Izredno sem vesel, da je Jaka Blažič praktično v letu in pol tako napredoval. Iz drugega, tretjega igralca na mestu visokega branilca se je razvil v takšnega košarkarja, ki je bil na nekaterih tekmah MVP. Klemen Prepelič se dviguje v igri. Jasno je, da se mora naučiti odgovornosti. V Heliosu je imel pri Zmagu Sagadinu odličen trening. Imel je ogromno pooblastil. Igral je praktično brez menjave. Zdaj je na višji ravni in ima večjo odgovornost, saj igra proti kakovostnejšim ekipam in kakovostnejšim košarkarjem, ki jih mora pokrivati v obrambi. Uči se tudi napadati večdimenzionalno. Torej, ne le metati od daleč, temveč tudi prodreti, podati, vključiti notranje igralce, včasih počakati na met in ne poizkušati na silo … Vesel sem, da lahko z njim dodatno delam. Luka Rupnik trenutno dobiva priložnost zaradi slabše forme in poškodb Rannikka ter Watersa. Na nekaterih tekmah je pokazal potencial. Veliko smo delali na fizični pripravi. Pridobil je tri kilograme mišične mase, kar potrebuje za ta rang tekmovanja. Sicer pa se ne boji. Ima dober pregled igre. Njegove rezerve so noge in met ter dodatna agresivnost v prodoru. Pri Alenu Omiču prav tako delamo na čvrstosti. Na treningu ima ob sebi enega bolj robustnih centrov v evroligi – Arona Baynesa. Tukaj izjemno napreduje. Ne samo v fizični pripravi, temveč tudi v obnašanju. Na začetku sezone ni znal nadzorovati čustev. Tukaj sta se oba z Baynesom dvignila.

Ob pogledu na tuje košarkarje lahko rečemo, da sta bila Aron Baynes in Dylan Page zadetek v polno. Po Kevinnu Pinkneyju in Kennyju Gregoryju sta v Stožicah znova dva kakovostna košarkarja. Dominic Waters je edini, ki je razočaral, medtem ko pravo oceno pri poškodovanemu Teemuju Rannikku težko damo ... To je treba priznati. Vesel sem, da smo zadeli pri Aronu in Dylanu, ki sta se izkazala. Waters ni slab igralec. Karakterno smo ga dobro analizirali. Je pameten igralec, delaven in ne izgublja veliko žog. Vendar mora delati na čvrstosti. Mu je primanjkuje v obrambi. Sposoben je razigravati soigralce, ni pa nevaren za koš. Tukaj potrebuje agresivnost in pogum. Zanj je Olimpija preskok naprej, saj v preteklosti ni igral na taki ravni. Je nadarjen igralec, vendar ne daje tistega, kar bi si želeli. Za ta denar smo dobili to, kar je bilo na tržišču. Poglejte našega Aleksandra Ćapina, ki je bil lani v Olimpiji in mu ni šlo, zdaj pa je v dresu Radničkega med najboljšimi v ligi ABA.

Zakaj je pri Olimpiji takšen pritisk, ki nekatere košarkarje povsem eliminira? Ko smo prišli v TOP 16, smo imeli proračun prav tako kot zdaj pod milijon evrov. Vendar so bile takrat ekipe slabše. Težava je v pričakovanju in prepričanju ljudi. Tiste ekipe, ki imajo mir v ligi ABA, dosegajo zavidljive rezultate. Igokea na primer ali MZT Aleša Pipana. Pri Igokei so pred začetkom sezone v en glas poudarjali, da je njihov cilj obstanek, zdaj pa so vodilno moštvo. Pri Crveni zvezdi in Ciboni so se na začetku zaradi prevelikih pričakovanj ošteli in že naredili določene menjave znotraj moštva. Ustvarili so si pritisk po dobrem rezultatu. Ljudje težko sprejmejo, da Olimpija ni več tisto, kar je bila. Žal se Olimpija v zadnjih desetih letih bori s tem. Jasno je, da si vsi želimo ostati v evroligi in osvajati ligo ABA. Klub se trudi, da bi bile redne plače, a je treba priznati, da niso. Olimpija je naredila "boom", ko ni nihče pričakoval. Redki so poznali Gregoryja in Pinkneyja. Ekipa je bila takrat dovolj izkušena. Zbrali so se šele 25. avgusta in pričakovanja so bila le obstoj Olimpije. Takšna uvrstitev se zgodi enkrat na deset let. Najbolj pomembno je, da se postavijo trdni temelji in je klub stabilen. Da se pove ljudem, kakšno je realno stanje. Tu ne gre za našo neambicioznost, ampak za realnost. Vsi v ekipi in strokovnem štabu si želimo boljše rezultate.

Hipotetično vprašanje: kako bi vplivalo na Olimpijo, če si ne bo zagotovila prek lige ABA mesta v evroligi? Vsi se bojimo sprememb. Vsi se bojimo tistega, kar še nismo doživeli. Kar nekaj klubov je, ki so izgubili evroligo in zdaj uspešno igrajo v Eurocupu, ki je prav tako kakovostno tekmovanje. Jasno je, da je strah. Vsi si želimo evroligo. Olimpija ima najslabši proračun v evroligi,v ligi ABA pa šele sedmega oziroma osmega. Razlika je tudi v tem, kaj pomeni proračun. Krka z enakim proračunom zagotavlja redna plačila, pri Olimpiji pa recimo zamujajo. Potem so pričakovanja drugačna, zato je tudi pritisk drugačen. Olimpija je tradicionalno vlečni konj, ki pa se bo morala spustiti na realna tla. Vsakoletna evforija, kdo bo prišel in na podlagi te evforije pripeljati sponzorje, je kratkoročna zgodba. Treba je gledati naprej. Tudi proračuni so fiktivni. Ni tako kot v drugih klubih, v katerih je denar zagotovljen. Pri Olimpiji vodstvo kluba že na začetku sezone ne ve, koliko bo denarja, zato prihaja do izpada proračuna. Ekonomska kriza vpliva na vložek v klub. Naša naloga je, da delamo dobro z mladimi na treningu in da bodo ti postali nosilci v Olimpiji.

Pred dobrim tednom ste dejali, da se vam že en mesec maje stolček. Nato ste zabeležili dve pomembni zmagi v ligi ABA, ki je osrednji cilj za to sezono. Ali je zdaj kaj drugače? Ni miru pri Olimpiji. Vsak bi rad, da bi prišel na trening in tekmo ter tam delal brez pritiska. Tukaj je borba za preživetje. Iz kluba za zdaj nisem slišal pritožb, jasno pa je, da so pritiski medijev od zunaj. Težko je nekaterim razumeti, kako je možno, da se Olimpija ne bori za prvo mesto v ligi ABA in TOP 16 v evroligi. Ves čas se to prenaša le na igralce in strokovni štab. Zelo lahko je zahtevati, vendar je treba gledati realno. Realnost Olimpije je boj za preživetje in izpolnitev zastavljenih ambicij.

V zadnjih letih so neredna izplačila diktirala, da so košarkarji odhajali iz kluba. Kakšna je verjetnost, da se tudi letos zgodi kaj takega? Sploh pri Aronu Baynesu in Dylanu Pageu, za katera se zanimajo tuji klubi … Agenti določenih igralcev so že bili tukaj. Klubsko vodstvo se maksimalno trudi. Ogromno je upnikov in dolgov. Tukaj je hierarhija, kdo je prvi v vrsti. Ti, ki so najbolj vroči na parketu, jih klub redno plačuje. Trenerski štab ni dobil recimo še aprilske plače. Takšne so prioritete. Mi trdo delamo. Page in Baynes imata denimo tako plačano, da ne moreta prekiniti pogodbe. Zanimanje zanju in tudi Jako Blažiča je. Kličejo me agenti.

Ali je kakšen pritisk s strani sponzorjev ter vodstva kluba, da je treba zdaj "na vrat na nož" skočiti v boj za prvi dve mesti v ligi ABA in tako ohrani status evroligaša ali je konsenz, da še vedno ostaja prvotni cilj Eurocup? Na prvi novinarski konferenci pred sezono smo povedali, da se bo Olimpija borila za peto mesto in si tako zagotovila nastop v evropskem tekmovanju. Jasno je, da je to težko sprejemljivo za medije in javnost. V mestni hiši je bilo klubsko vodstvo prisotno na tisti novinarski konferenci, tako da si ni strokovni štab izmislil teh ciljev. Mi vsi si želimo, da bi zmagovali in zato tudi delamo na treningih, da bi bili čim boljši. Ne bi rad izpadel črnogled. Se ne bojim ambicij po prvem mestu. Nasprotno, jaz si to želim. Vendar je treba pogledati, da tisti, ki imajo mir, dosegajo vrhunske rezultate. Zato želimo ustvariti enako okolje v Olimpiji.