Prek meja
Sreda, 6. 8. 2025, 4.00
50 minut
Prek meja: Dimitri Chapelle, Francoz v Sloveniji
Francoski slaščičar, ki je v Sloveniji našel pravo ravnovesje med službo in prostim časom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,84
V rubriki Prek meja gostimo Dimitrija Chapella, francoskega slaščičarja in strastnega ultra trail tekača.
V rubriki Prek meja gostimo 35-letnega Francoza Dimitrija Chapella, slaščičarskega mojstra in strastnega ultra trail tekača iz Bordeauxa na jugozahodu Francije, ki ga je splet naključij med pandemijo covida-19 pripeljal v Slovenijo, kjer je našel pravo ravnotežje med službo in prostim časom. Spregovoril je o srečanju s slovenskim kuharskim mojstrom Tomažem Kavčičem, prvem obisku Slovenije, tortah, ki jih je spekel za slovenske športne junake Primoža Rogliča, Luko Dončića in Petra Prevca, ter cenovni perspektivi življenja v Sloveniji.
Z Dimitrijem Chapellom smo se srečali v ljubljanski slaščičarni, sladoledarnici in čokoladnici obenem, kjer v dopoldanskem času ustvarja (preverjeno) izjemno okusne, pa tudi očem privlačne sladice. Slaščičarski mojster in ultra trail tekač iz regije Bordeaux na območju jugozahodne Francije se je v Slovenijo preselil v času pandemije covida-19, maja 2021.
Kariero slaščičarja je začel že v Bordouxu, kjer je v zadnjem letniku srednje šole pred začetkom pouka, med 5. in 8. uro zjutraj, pomagal v lokalni slaščičarni in vpijal znanje izkušenega slaščičarskega mojstra. Pozneje se je odločil, da znanje podkrepi s formalno izobrazbo, kar je precej presenetilo njegovo družino, saj so pričakovali, da bo kariero ustvaril v tehničnih poklicih, fizioterapiji ali športu.
A tako kot vedno ima življenje svojo pot. Tako je Dimitrija zaneslo v Belgijo, v ZDA, pa na čezoceansko ladjo, kjer je nabiral delovne izkušnje in se nato preselil na Novo Zelandijo, kjer je delal v pekarni in restavraciji. V tem času je spoznal ogromno ljudi in spletel vezi, ki so mu pomagale pri kariernem razvoju in napredovanju.
Vrhunska delovna izkušnja na Malem Lošinju
"Že v Bordeauxu sem spoznal hotelirja iz Malega Lošinja, s katerim sva ostala v stiku, in ko je videl, da ne delam več v Franciji, me je povabil, da v hotelu s petimi zvezdicami na Malem Lošinju prevzamem mesto glavnega slaščičarskega mojstra. Tam sem delal sezono in pol. Super izkušnja, je pa res, da sem cele dneve preživel v službi."
Delo, ki ga je opravljal, je bilo izjemno raznoliko in nagrajujoče. "Prirejali smo različne dogodke, pripravljali slaščice za različne restavracije v hotelu, za prostor ob bazenu in wellnesu, skratka super izkušnja. Delali smo vse, od čokolade, sladoleda, peciva za restavracijo do butičnih slaščic, bilo je super obdobje. Kot menedžer sem imel sklenjeno letno pogodbo, kar je pomenilo, da sem pol leta delal vsak dan od 6. ure zjutraj do 2. ure zjutraj, nato pa sem bil pol leta prost, pa še vseeno plačan, kar je bilo super."
V zimskem obdobju, ko hotel ni obratoval, je veliko potoval in v tem času odkrival tudi Slovenijo. "Slovenijo sem prvič obiskal že pred desetimi leti, ko sem štopal od Dubrovnika do Bratislave in se na poti ustavil v Ljubljani in Mariboru, tokrat pa sem bil na smučanju na Krvavcu in v Cerknem."
Srečanje, ki ga je pripeljalo v Slovenijo
Na Malem Lošinju je Chapelle spoznal slovenskega kuharskega mojstra Tomaža Kavčiča, ki se je na priljubljenem hrvaškem otoku mudil zaradi promocije svojega gina.
"V našem hotelu je ostal nekaj dni in v tem času sva se tudi osebno spoznala. Ko sem se v obdobju pandemije covida-19 vrnil v Francijo in raziskoval možnosti za delo v tujini, sem Tomaža brez prevelikih pričakovanj vprašal, ali morda pozna koga v Sloveniji, ki išče slaščičarja, in je rekel, da ga potrebuje prav on. Tako sem od maja do decembra 2021 delal na dvorcu Zemono, tam pa tudi spoznal bodočo ženo, ki je delala kot natakarica."
Torte za znane Slovence
Chapelle je zelo ponosen na to, da je v času delovanja na dvorcu Zemono v Vipavi med drugim spekel tudi poročno torto za Primoža Rogliča ter torto za košarkarskega zvezdnika Luko Dončića, potem ko je ta podpisal pogodbo z Dallas Mavericks in to s košarkarskimi prijatelji in pevko Severino proslavil prav na Zemonu. Lani, v času, ko je delal v ljubljanski slaščičarni Lolita, pa je naš sogovornik pripravil torto ob zadnjem skoku Petra Prevca.
Želja po bolj fleksibilnem delovniku
Po nekajmesečnem obdobju v Zemonu je Chapelle v želji, da bi s partnerko imela več časa zase, tudi ona se je zaposlila drugje, poiskal službo v Ljubljani.
Najprej je delal v slaščičarnah Fetiche Patisserie in Lolita v središču Ljubljane, nato pa svoje mesto našel v kavarni Čopomana v Šiški, kjer so zelo fleksibilni glede delovnega časa. "Odprl sem tudi popoldansko svetovalno podjetje, v okviru katerega se ukvarjam s svetovanjem in organizacijo delavnic na temo izdelovanja sladic."
Življenje v Sloveniji? Vse je blizu.
Dimitri Chapelle obožuje življenje v Sloveniji. "Krasno je, ker je vse zelo blizu. Lahko si na morju, pa že čez nekaj ur v gorah. Zame je to zelo praktično, ker grem lahko po službi na trening na Brano ali Kamniško sedlo in sem še vedno v doglednem času doma. Veliko časa preživim v naravi. Živim na Vrhniki in sem lahko že v 20 minutah v glavnem mestu. Vse je zelo lahko dosegljivo."
"Slovenci imate radi svojo zasebnost"
Kaj pa ljudje? So ga hitro sprejeli medse? "Ljudje so sicer zelo prijazni, vendar pa traja precej dolgo, preden te Slovenci zares sprejmejo v svojo družbo. Mislim, da smo glede tega Francozi, Španci in Italijani precej bolj dostopni, radi gostimo ljudi, medtem ko je pri vas to precej drugače. Slovenci imate zelo radi svojo zasebnost. V Sloveniji živim dobra štiri leta in lahko rečem, da imam poleg svoje punce samo enega zares dobrega prijatelja, vsi ostali so bolj znanci. Medtem imam po drugi strani še vedno zelo tesne prijatelje v Franciji in to kljub temu, da že več kot deset let živim v tujini …"
Slovensko razume, slovnica in izgovorjava pa sta preveč zapleteni
Dimitri se je v tem času naučil tekoče angleško. Večino je usvojil v času, ko je bival v ZDA in pozneje na križarki, kjer je delal, saj iz šole ni odnesel kaj dosti, iz vsakdanjega življenja pa prav tako ne, saj je na francoski televiziji vse sinhronizirano v njihov jezik.
"Moja angleščina ni ravno najboljša, jezika sem se naučil med delom na ladji z Indijci, Pakistanci, Mehičani, tako da je šlo za mešanico jezikov, in pozneje utrdil na Novi Zelandiji. Na maturi nisem imel ravno najboljše ocene iz angleščine," je namignil.
Seveda se je učil tudi slovensko, a je kmalu ugotovil, da slovnica zahteva ogromno zbranosti. "Obiskoval sem nekaj tečajev slovenskega jezika. Ko govorite, razumem precej dobro, medtem ko sta zame slovnica in sama izgovorjava precej zapleteni. Lahko bi se vam predstavil v slovenščini, a sem preveč sramežljiv, da bi se."
Trail tek
Zelo pomemben del življenja našega sogovornika je tudi šport. Med petim in desetim letom je treniral judo, nato je igral nogomet, najdlje, med 15. in 22. letom pa je vztrajal pri badmintonu.
Ko je zaradi poškodbe kolen prenehal igrati badminton, se je kmalu našel v teku. "V obdobju, ko sem živel na Novi Zelandiji, sem se začel udeleževati tekaških tekmovanj, a treniral nisem kaj dosti, saj mi je služba vedno vzela preveč časa, prav tako se nisem mogel udeleževati tekmovanj za vikend, saj sem bil takrat vedno v službi," je povedal Dimitri.
Tudi to je bil eden od razlogov, da je po več mesecih dela v Michellinovi restavraciji na Zemonu zamenjal službo in poiskal delovno okolje, ki mu je omogočilo, da lahko več časa preživi s svojo partnerko in se posveča uresničevanju tekaških ambicij.
Iz 24 do 50-kilometrskih razdalj
"Zadnja tri leta sem glede teka precej resen, imam tudi svojega trenerja," pravi Chapelle, ki je član tekaškega društva ATD Savinjčan. "Najprej sem se posvečal razdalji 25 kilometrov, zadnje čase pa sem se bolj usmeril v tek na 50-kilometrski razdalji."
Leta 2022 je na ultra trailu K24 v Črni na Koroškem zmagal na 24-kilometrski razdalji, kar ga je dodatno motiviralo, kvalificiral se je tudi na UTMB, najpomembnejše svetovno tekmovanje v trailu, kar je še dodatno podžgalo njegovo željo, da se bolj sistematično posveti teku.
Trdo delo je že obrodilo sadove. Dimitri je konec junija zmagal na 50-kilometrski razdalji tekaške prireditve Soča Outdoor, konec maja pa slavil na 50-kilometrski razdalji ultra trail maratona Hochkönigman v Avstriji.
Aktiven bo tudi ta konec tedna, ko ga čaka nastop na trail preizkušnji na Koroškem, kjer je že od leta 2022 reden gost in je v tem času z organizatorji spletel prave prijateljske vezi. "To je edina tekma, ki se je udeležim vsako leto," pravi Francoz, ki na tekmah vedno teče v modri srajci, saj je ugotovil, da ga to oblačilo najmanj ovira pri prenašanju t. i. CamelBaka – posebnega nahrbtnika z mehom za tekočino.
Najpogosteje trenira na Vrhniki, na vzponu na Planino, če ima na programu ravninski tek, kilometre nabira po Tivoliju, kadar trenira na vzponih, to počne na Brani ali Planjavi, pogosto je tudi gost na Kamniškem sedlu.
Življenje v Sloveniji je cenovno podobno življenju v Franciji, so pa plače precej nižje
Dimitrija konec avgusta čaka eden najpomembnejših trenutkov v njegovem zasebnem življenju, poročil se bo s svojo slovensko partnerko, zato je logično, da si želi ostati v Sloveniji, čeprav opaža, da življenje pri nas na ravni cen ostaja zelo podobno, če ne celo dražje kot v Franciji.
"Za kvadratni meter zazidljive zemlje v Bordeauxu bi odšel 40 evrov, na Vrhniki pa kar petkrat več," postreže s primerjavo. "Tudi kar zadeva cene v vsakodnevnem življenju, Francija ni kaj dosti dražja od Slovenije. Morda boste za bencin in avto odšteli več, a vse ostalo je na nivoju slovenskih cen. Življenje v Sloveniji je cenovno podobno življenju v Franciji, so pa plače precej nižje. Za moje delo bi bil v Franciji plačan dvakrat več," opaža.
Tudi glede zdravstvenih storitev je sistem bolje urejen v Franciji. "Tam k zdravniku prideš na vrsto še isti dan, prav tako ti ni treba plačati za zobozdravstvene storitve. Res je, da je francosko zdravstvo zelo zadolženo, je pa eno najbolje urejenih na svetu."
Kar zadeva delovnik, je v Franciji razlika ta, da imajo zelo dolg odmor za kosilo, uro do ure in pol. "Radi si vzamemo čas za kosilo, zelo radi jemo." Glavni obrok si privoščijo relativno pozno, med 19. in 20. uro. "Posebnost je tudi ta, da vedno jemo tri do štiri hode, se pravi predjed, glavno jed, sir in sladico."
Ali v Sloveniji karkoli pogreša? "Morda pogrešam le sir in raco. V Sloveniji imate sicer odličen sir, pogrešam pa več različnih vrst. Pogrešam tudi raco – pri nas je to zelo pogosta jed, tukaj pa jo težko najdeš. Kot pravi Francoz zelo rad jem in moram priznati, da imate tudi Slovenci zelo dobro hrano. "
Preberite še:
