Peter Macuh: mož, ki je pretekel vse ljubljanske maratone

Peter Macuh je po poklicu ekonomist, danes pa dela na področju informatike v Petrolu. Svoj prvi maraton je pretekel pri dvajsetih letih – leta 1981 v Radencih. Od takrat je redni obiskovalec vseh vrst tekaških prireditev. Rad se poda na gorsko-tekaške preizkušnje, maratonov se udeležuje doma in v tujini – dvakrat je tekel na Dunaju, v Benetkah in Gradcu -, ne izpusti pa niti kakšne od ekstremnih tekaških dirk. Z njim smo se pogovarjali pred nedeljskim nastopom v Ljubljani.

Se morda še spomnite svojih tekaških začetkov? Trenirati sem začel med poletnimi počitnicami leta 1976, predvsem pod vtisom olimpijskih iger v Montrealu.

Koliko kilometrov na teden/mesec/leto pretečete danes? Približna ocena bi bila 50 tedensko, 200 mesečno oziroma 2400 letno, vendar se sploh ne sprašujem po številu kilometrov. Tečem za užitek, večino kilometrine pa opravim po neravnih terenih.

Ste reden obiskovalec vseh vrst tekaških prireditev. Koliko se jih udeležite na leto? Zadnja leta se jih udeležim približno 50 letno.

Bi kakšen letošnji izziv lahko še posebej izpostavili. Menda ste tekli okoli Mont Blanca … Letos mi je tek okoli Mont Blanca predstavljal največji izziv. Tekel sem na kratki progi, dolgi 98 km, tako imenovani ''CCC'' (Courmayer – Champex - Chamonix). Vremenske razmere so bile zaradi obilnega dežja izjemno težke za gibanje. Bilo je mokro, blatno, hladno, v višjih legah sneg z dežjem in močan veter, ponoči pa megla ter posledično močno otežena orientacija. Kar nekajkrat smo prečili manjše potočke, ki so se precej okrepili. Marsikje je bil tudi teren tehnično zahteven. Porabil sem slabih 19 ur in se uvrstil na 200. mesto med 1997 udeleženci, kolikor nas je štartalo. Do cilja nas je priteklo le 444. Vseeno je bila to izjemno močna izkušnja, pravi preizkus telesa in duha. V cilju me je pričakala žena Irena, kar je bila ''pika na i''. Sicer pa sem bil letos drugi v slovenski treking ligi. Pretekel sem 24 ur Sv. Primoža, v tem času sem se dvajsetkrat povzpel od Stahovice do okrepčevalnice na vrhu. Solidno sem opravil tudi z gorskim maratonom štirih občin, kjer tudi še nikoli nisem manjkal.

Kaj pa, če bi morali izbrati vaš tekaški podvig kariere? Petnajstkrat sem pretekel maraton pod tremi urami, Čazma supermaraton (60 km) sem pretekel v času 4;11:22, zdaj v zrelih tekaških letih pa bi verjetno izbral letošnji Mont Blanc.

Kje najraje tečete – teren, ki bi mu lahko rekli ''moja tekaška proga''? Med delavniki po Sračji dolini, ki leži med Črnučami in vasjo Rašica. Dolg tek opravim od doma – od Črnuške gmajne do Mengeške koče in nazaj, a žal premalokrat.

Tečete sami ali v družbi? Včasih sam, včasih z ženo in včasih v družbi ekipe tekaškega foruma. Ter seveda na tekmah.

Pretekli ste vse dosedanje ljubljanske maratone, in sicer dolge proge na 42 km. Kdaj se nameravate "ustaviti"? Zaenkrat je to še v megli. Če bo zdravje na moji strani, se ne bom ustavil prav kmalu. Res pa je, da nikoli ne veš povsem natančno, kakšna usoda te čaka za vogalom.

Na prvem ste postavili najboljši, zavidanja vreden rezultat 3;06:02? Je to tudi vaš osebni rekord? Moj osebni rekord je 2;49:14 iz Nabrežine leta 1987.

Se vam je kakšen nastop na ljubljanskem maratonu še posebej vtisnil v spomin (v dobrem ali slabem)? Prvi, ko sem bil odlično pripravljen. Prvi krog sem brez težav pretekel v času 1;24, potem sem dehidriral in se komaj privlekel do cilja. Čas je bil res 3;06:02, lahko pa bi bilo precej bolje ali slabše. Dan prej sem bil namreč na praznovanju. Popil sem kakšen kozarček preveč. S tem se ni za hvaliti. Teden pred lanskim maratonom pa sem bil na ultra trekingu na Učki (53 km). Med dirko sem se močno udaril v rebra. Še dva dni pred maratonom sem lahko tekel le zelo počasi, kot polžek. Na samem maratonu nisem mogel globoko dihati, le zelo plitvo. Vseeno sem spravil skupaj 3;38:35.

Kakšen čas imate v mislih za letošnji maraton? Upam, da bo šlo vsaj pod 3;30.

S tekom se pravzaprav ukvarja cela družina. Vaš sin Marko je državni reprezentant in je letos nastopil na EP v Barceloni. Ste ga vi navdušili za tek? Marka sem verjetno res jaz okužil s tekom, a je do tega prišlo povsem spontano. Pri mlajšem sinu Matjažu je bilo vse skupaj še bolj naravno. Marko mu je vzor. Zdaj trenirata skupaj pri Matiji Šestaku. Oba sta skozi atletiko odrasla. Zadnja leta redno teče tudi žena Irena, ki bo na ljubljanskem maratonu še šestič tekla polmaraton. Ja, res tečemo vsi. To nas dodatno povezuje.