Kot otrok si je želel olimpijske medalje, kot odrasel želi rešiti reke

Usodno srečanje z okoljevarstveno osveščenim Avstralcem

"V bistvu se je vse skupaj začelo precej komično," se spominja vodja projekta Rok Rozman. "Uničevanje narave me je od nekdaj blazno jezilo, še posebej so me motili jezovi. Verjetno tudi zato, ker sem po izobrazbi biolog.

Rok Rozman o poslanstvu turneje Balkan River v svojem značilnem sočnem slogu #video

"Točka preloma se je zgodila leta 2014, ko sva z Žanom (Kunčičem, op. p.) v sklopu kajakaške odprave obiskala Čile, tam pa naletela na Avstralca, ki je beračil na ulici. Razložil nama je, da je v Čilu že dve leti in pol, čeprav je načrtoval, da tam ostane samo mesec dni, in da je brez denarja. Razlog njegovega obstanka v tej državi je bila informacija, da želijo tamkajšnje oblasti zajeziti izvir reke Amazonke. Ker temu nihče ni nasprotoval, se je odločil, da bo to storil on," je pripovedoval energični Rozman, diplomirani biolog, ki pripravlja magistrsko nalogo o življenju sov.

"Uničevanje narave me je od nekdaj blazno jezilo. Morda tudi zato, ker sem biolog."

Usodno srečanje z Avstralcem v Čilu

"S fantom sva se spoprijateljila in podpirala njegovo namero. Izdelal je spletno stran, kjer je predstavil projekt in zbiral sredstva za izvedbo ter v mesecu dni zbral kar 42 tisoč dolarjev. Še vedno vztraja v Čilu, čeprav so ustrelili dva njegova kolega, en pa se je utopil," razlaga Rozman.

Dodaja: "Moj prvi impulz je bil, da mu pomagam, a sem po premisleku ugotovil, da se podobne težave dogajajo tudi bližje Sloveniji. Naletel sem namreč na zemljevid z 2.700 pikicami, ki označujejo točke na Balkanu, kjer v prihodnosti želijo zajeziti reke. Tukaj imam preveč dela, sem mu javil in ostal v Sloveniji."

Obrnil se je na organizacije, ki so se borile proti gradnji jezov in hidroelektrarn, ter predlagal, da bi jim pomagal kot kajakaš.

"S problematiko jezov in njihovih negativnih posledic se v praksi nihče ni ukvarjal, zato smo se je lotili mi."

800 evrov za 40 dni

"Da pokažemo svetu, v čem je težava. Birokrati so se z njo ukvarjali v svojih pisarnah, v praksi pa nihče. Na vrat na nos sem se zakopal v projekt. Bil sem brez vsakršnih podpornikov, a se je čez čas spremenilo tudi to. Ena največjih proizvajalk opreme za aktivnosti na prostem, Patagonija, je postala naš glavni sponzor, podprle so nas tudi evropske naravovarstvene organizacije. Vse skupaj je prineslo veliko dela, ki ga nisem bil vajen. Od programskih zadev do pogovorov  prek Skypa, poleg tega sem moral skupaj spraviti skupino ljudi, ki bi mi pomagala. Pri tem sem bil zelo uspešen. Fante, ki so se mi pridružili, sem spoznal pet dni pred odhodom in imel res srečno roko. Gre namreč za fante, ki so s srcem pri stvari, ki so želeli pomagati, ne zaslužiti, še sreča, saj jim plačila prav gotovo ne morem ponuditi. Za 40 dni sem imel zgolj 800 evrov proračuna," je dejal Rozman.  

Del ekipe Balkan River Tour. Od leve proti desni: fotograf Jan Pirnat, snovalec celotne grafične podobe projekta Dalibor Kazija, snemalec Rožle Bregar in pobudnik projekta Rok Rozman.

Kako naprej?

Fantje so konec maja veslaško delo končali, a s tem njihovo poslanstvo še zdaleč ni končano. "Dokler ne bomo rešili rek, ne bo konec," opozarja Rozman. "Potruditi se moramo, da inercija, ki smo jo z akcijo spodbudili, ne bo upadla. Obdržati moramo zanimanje ljudi, ki smo jih aktivirali. Želimo jim pokazati način, kako lahko sami pripomorejo k temu, da zadeva ne zamre. Sledilo bo veliko projektov, še najmanj dve ali tri leta."

S podjetjem Patagonija (Rozman je njihov ambasador, op. p.) načrtujejo turnejo po Evropi, v pripravi je tudi celovečerni dokumentarni film – dražilnik so predstavili na Soča Outdoor Festivalu na t. i. večeru Bajke za frike –, ki ga lahko pričakujemo prihodnje leto in ki bo širšo javnost še enkrat opozoril na negativne posledice gradnje jezov in hidroelektrarn na rekah.

Fantje bodo izdali knjigo, pripravili fotografsko razstavo, povezali se bodo z ribiči, ki se ukvarjajo z muharjenjem in so zelo vplivni ter prav tako kot akterji turneje Balkan River ljubijo reke.

Projekt so predstavili tudi na Soča Outdoor Festivalu v Tolminu, kjer so predvajali tudi dražilnik za dokumentarni film, ki naj bi prihodnje leto ugledal luč sveta.

"Trudili se bomo, da izpostavimo zgodbe o izkoriščanju rek in domačinov, ki jih izkoriščajo korporacije iz zahodne Evrope. Podjetja, ki jim tega nikoli ne bo dopustili pri nas, to uspešno izvajajo v Bosni in Hercegovini, saj jim tam nihče ne gleda pod prste."

"Če bomo na primer Nemcem in Švedom pokazali, kaj njihova podjetja, ki se v svojem okolju promovirajo kot ekološka, počnejo v drugih državah, potem jih bodo ustavili. Ti procesi že tečejo in mislim, da je v tem naša moč. Hkrati pa se bomo povezali z naravovarstvenimi organizacijami, ki dobro poznajo tudi pravni vidik tega področja. Dejstvo je, da potrebujemo zakonodajo, ki bo zaščitila reke, tako kot je na primer zaščiten del reke Soče."

Poglejte si, kaj so člani odprave Balkan River počeli na Soča Outdoor Festivalu #video

Rok Rozman se je pri 19 letih udeležil olimpijskih iger v Pekingu. V četvercu so osvojili četrto mesto. Na fotografiji: Rozman na Prvomajski regati v družbi Tomaža Piriha, Roka Kolandra in Mihe Piriha.

Nekoč  si je želel olimpijske medalje, kot odrasel si želi rešiti reke.

S tem namenom je tudi odprl Zavod za ohranjanje in promocijo vodnih ekosistemov. "Če želiš podajati dobre argumente v zvezi s tem, za kar se zavzemaš, je dobro biti biolog, pa čeprav se je med našo veslaško turnejo izkazalo, da za reševanje rek ni treba biti biolog, ampak sociolog. Ljudje so namreč tisti, ki se odločijo, da bodo uničili naravo, ne ribe, z njimi se težko pogovarjaš. Do zdaj so vse okoljevarstvene organizacije začele z mislijo na polžke in ribice, češ, ohranimo polžke. Seveda, ohranimo polžke, a ljudi bolj kot to zanima, kakšne bodo posledice zanje. Da bo na primer gradnja jezov v Albaniji ljudem zalila polja in vasi, samo zato da bo nekdo, ki je že tako ali tako bogat, zaslužil še več. S tem se lahko poistoveti vsak, posledično pa bomo rešili tudi polžke in ribe."