Hedwiges Maduro: Slovenija je res fenomen

Čeprav je branilec, ki je pot iz nogometnega povprečja našel pri Ajaxu, star komaj 25 let, je vrhunec reprezentančnih nastopov doživel že na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Vsega skupaj je za ''tulipane'' zbral 12 nastopov, zadnjega pred štirimi leti. Vmes je leta 2007 z izbrano vrsto do 21 let osvojil evropsko prvenstvo. V Valencio se je na željo Ronalda Koemana podal v začetku leta 2008 in nekaj mesecev kasneje v rokah držal španski kraljevi pokal, ki še do danes predstavlja njegovo edino lovoriko z ''netopirji''. V minuli sezoni je v Španiji zbral 18 nastopov, izostal s seznama nizozemskih potnikov na jug Afrike, mesto v začetni postavi Valencie pa mu je po odhodu Carlosa Marchene v Villarreal bližje kot še nikoli. Z Nizozemcem, njegovi starši so prišli v Evropo s Karibov, je potekal pogovor tudi o Sloveniji.

Vaš klub je za pripravljalni tabor prvič v zgodovini izbral Slovenijo. Ste zadovoljni z izborom? Zelo. Slovenija mi je zelo všeč. Ljudje so prijazni, hotelske nastanitve so všečne, igrišča pa vrhunska. Zelo smo zadovoljni, saj imamo tukaj na voljo vse. Tudi vreme je krasno. Resda je bilo nekaj dni zelo soparno, a smo vendarle profesionalci in smo tudi to vzeli v zakup. Najbolj pa nam je všeč, da lahko treniramo povsem v miru in se lahko popolnoma osredotočimo le na delo. Pri nas to denimo že ne bi bilo možno, saj bi nas doletelo 'bombardiranje' navijačev in medijev. V Sloveniji je povsem obratno. Ljudje nas spoštujejo in upoštevajo željo, da bi radi treninge opravljali čim bolj nemoteno. Seveda se med gledalci najdejo tudi kakšni nogometni navdušenci, ki si zaželijo avtogram ali kaj podobnega. Kar je navsezadnje tudi normalno, je pa tega v Sloveniji veliko manj, kot bi bilo denimo v Španiji. Vse je nasploh bolj mirno.

S kakšnimi cilji vstopate v sezono? Minulo ste končali takoj za velikim dvojcem, Barcelono in Realom. Mislim, da bo cilj isti kot vedno. Uvrstiti se med štiri najboljše v španskem prvenstvu in si s tem priigrati možnost nastopa v ligi prvakov. V tej sezoni bomo del nje, tako da hočemo priti čim dlje. V minuli smo se v evropski ligi prebili do četrtfinala, z malo sreče pa bi lahko prišli tudi do konca. Še vedno imamo veliko odličnih igralcev, nekaj je tudi novih. Sedaj se moramo le dobro uigrati in si v glave vcepiti skupno filozofijo. Smo pa šele na začetku, saj smo opravili komaj nekaj tednov priprav, tako da je o konkretnejših ciljih zagotovo še prezgodaj govoriti.

Zakaj je na Pirenejskem polotoku tako velika razlika med vodilnima kluboma iz Barcelone in Madridom in preostankom lige? Zaradi denarja. V teh dveh klubih pač igrajo najboljši nogometaši. Zdaj, po uspehu Španije na svetovnem prvenstvu, ki se lahko za naslov v veliki meri zahvali predvsem igralcem iz omenjenih klubov, bo liga zagotovo še močnejša, saj bo hotelo priti še več zvezdnikov. Ostale seveda moti, da moramo biti v njuni senci in prenašati premoč, a takšna so pač razmerja finančnih zmožnosti. Tako Barcelona kot Real, Real še posebej, lahko z lahkoto za nakupe porabita več kot 100 milijonov evrov, o katerih lahko ostali le sanjamo. V tem pogledu ju pač ne moremo posnemati. Smo pa vseeno tretji najboljši klub v Španiji. Tudi to nekaj pomeni. Sploh če gledaš v hrbet takšnima velikanom svetovnega nogometa. Načrte jima bomo skušali prekrižati tudi v prihajajoči sezoni, a bo izjemno težko. Sploh ko prebiraš imena njihovih igralcev.

Kakšno pa je sploh finančno stanje Valencie? Dve leti nazaj so dolgovi presegali pol milijarde evrov. Je še govora o resni krizi? Stanje ni najboljše. To je resnica, ampak vseeno začasna kriza ne vpliva na naše plače. Te so ostale iste, tako da v tem pogledu ni čutiti težav. Gra pa postopno na bolje. Največ sredstev se namreč porabi za gradnjo novega štadiona. Nou Mestalla je poskrbela za največ dolgov. Zaradi novega objekta smo tudi konec koncev morali prodati nekatere najboljše igralce. Škoda, saj sta bila David Villa in David Silva odlična soigralca.

Boste šli po stopinjah omenjenih zvezdnikov tudi vi? Upam da ne. Rad bi pogodbo izpolnil do konca. Z Valencio me veže do junija 2012. Rad imam ljudi, navijače, mesto in klub. Je potrebno še kaj več (smeh)?

Obožujete tudi netopirje, ki jih ni mogoče zgrešiti ob pogledu na klubski grb? Seveda. Sem pravi ''batman'' (smeh).

Ste tudi edini Nizozemec v vrstah Valencie. Še dodaten razlog za zagrenjenost po zaključnem dejanju svetovnega prvenstva, kjer je vaša domovina zapravila lepo priložnost, da bi prvič stopila na svetovni vrh? In to prav proti Špancem? Ampak res … Tekmo sem spremljal v Španiji v družbi soigralcev. Ni potrebno dvakrat pripomniti, da sem bil edini Nizozemec. Zares škoda. Cel čas sem moral poslušati španske pesmi. Iz minute v minuto so rasle provokacije, potem ko je imel priložnost tekme Arjen Robben, je sicer nastopila kratka tišina (kisel nasmeh, op. p.), ko pa je zadel v polno Andres Iniesta, so se vsi obrnili proti meni in nadaljevala so se zbadanja. Španci so se mi smejali, sam pa sem si lahko le mislil svoje. Seveda je poraz bolel, kateri pa ne bi, sploh po že tretjem nastopu v finalu svetovnega prvenstva.

Ste bili hudo razočarani, ko se niste znašli med kandidati, ki so odpotovali na jug Afrike? Da in ne. Vedel sem, da se bom težko prebil med potnike, ker nisem odigral niti enega kvalifikacijskega srečanja. Ko se je začelo svetovno prvenstvo v JAR, sem se na začetku še obremenjeval, nato pa se s tem, da me tam pač ni, hitro sprijaznil. Selektor se je pač tako odločil, kar je potrebno spoštovati. Si pa želim, da bi še kdaj zaigral za reprezentanco.

Najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov Zlatko Zahovič je del kariere preživel tudi v Valencii. Se ga spominjate? Seveda. On je bil vaš najboljši igralec, kajne? Tudi v Valencii je pustil pečat. Žal tudi z zgrešeno enajstmetrovko v Milanu, a tak je nogometni svet. Ravno pred odhodom v Slovenijo sem prisostvoval pogovoru, kjer se je omenjalo njegovo ime. Slovenija je res fenomen. Na SP ste igrali srčno, na koncu pa vam je zmanjkalo tako malo. Takšen je pač nogomet. Ampak, že to, da ste se uvrstili na svetovno prvenstvo, sploh po tem, ko sem se prepričal, kako majhna država ste, je ogromni uspeh.

Slovenska reprezentanca je navdih pred večino podvigov iskala ravno na Ptuju in v Kidričevem. Bo morda del te zgodbe s srečnim koncem prenesla tudi na vas? To bi bilo odlično (smeh). Slovenija me je res očarala. Večino časa smo sicer posvetili treningom, tudi na dan tekme v Celju (zmaga Celjanov z 2:1, op.p.) smo opravili zahteven trening in imeli na srečanju zelo težke noge, smo se pa nekajkrat tudi sprostili. Zapomnil si bom predvsem obisk adrenalinskega parka na Pohorju. Imate res prekrasno naravo.