Andrea Massi: Žal ne razumemo in ne dojemamo

Ko je leta 2008, na najnižji točki kariere, Tino Maze "potegnil" iz reprezentance ter jo potisnil na tvegano in negotovo samostojno pot, so ga mnogi videli v vlogi krvnika ali vsaj sopotnika na zadnjem spustu kariere nekdaj sila obetavne tekmovalke. A zgodba se je razvila v pravo zgodbo o uspehu. "Verjel sem," pravi Goričan, zavedajoč se dejstva, da sooblikuje največjo zgodbo v zgodovini slovenskega alpskega smučarja. Tina Maze je namreč na dobri poti, da čez dobra dva meseca v Slovenijo pripelje veliki kristalni globus. "O tem bomo govorili marca. Zdaj lahko o tem pišete novinarji," pravi strokovnjak za telesno pripravo, ki se je priučil tudi smučarskih prvin.

V St. Antonu so bile vse kamere usmerjene proti Tini Maze. Kako pa ste se zgodovinskega podviga veselili člani njene ekipe? Ob progi se je pojavila skupina smučarskih navdušencev, preoblečenih v igralne karte. Sam sem se postavil v bližino asa in upal, da bo Tini prinesel srečo. Nisem se zmotil. No, zdaj se lahko malo pošalim, a med tekmo se ukvarjam predvsem s svojim delom, torej "pokrivanjem" proge. Nato sem se spustil v ciljni iztek ter čestital Tini. Jasno, bili smo zadovoljni, veseli … A po drugi strani menim, da ne razumemo in ne dojamemo, kaj se dogaja. Tudi spremljevalci dogajanja bodo verjetno šele čez čas dojeli vse razsežnosti te zgodbe. Ko se ti zgodi kaj izrazito dobrega ali pa tudi slabega, je zelo težko v istem trenutku racionalno razmišljati o sebi in celotni sliki. Poleg tega nam ritem tekem in pa naša miselnost preprečujeta poglobljeno razmišljanje o teži rezultatov. Superveleslalomska zmaga je že izklopljena. Naše misli so namenjene slalomu.

A vseeno … V St. Antonu je Tina pisala zgodovino. Verjetno gre tudi v tem primeru za poglavje, ki ga boste zamrznili in se mu posvetili marca. Vseskozi namreč poudarjate, da se boste veselili po zadnji tekmi … Nimamo druge izbire. Vem, koliko energije imamo na voljo, zato moramo z njo skrbno varčevati. Le če se bomo držali našega sistema, bomo preživeli vse do finala svetovnega pokala. Vem, da je vse skupaj malo kruto. Pravzaprav nam razsežnosti rezultatov razkrivajo šele reakcije drugih. V St. Antonu mi je denimo ozračje na najlepši možen način orisala Alexandra Meissnitzer. Povedala mi je, da je bilo vse pripravljeno za slavje Anne Fenninger. Uspela ji je sanjska vožnja, a nato se je pojavila Tina Maze. Avstrijci so utihnili. A tudi oni so morali priznati premoč tekmovalki, ki ima od zdaj zmage v vseh disciplinah. To je vrhunski dosežek. Ponavljam pa, da ga bomo zares razumeli in znali primerno ceniti šele čez nekaj časa.

Ni skrivnost, da se velik del recepta za Tinin uspeh skriva tudi v odličnem delu vaše ekipe. Potrebovali ste kar nekaj let, da ste prišli do zdajšnje zasedbe, za katero se zdi, da je homogena, požrtvovalna in v pravih trenutkih tudi poslušna. Ste se v športu že kdaj srečali s takšno skupino? Ne bom lagal. Tudi sam sem prvič v ekipi, ki ima tekmovalko na tako vrhunski ravni. Ne vem, kako delujejo drugi, vem pa, kaj vidim. Vidim zaupanja vredne in predane ljudi. Andrea Vienello, serviser, ki deluje na zelo visokih obratih. Ima ideje in sodeluje neposredno s Stöcklijevimi inženirji. Livio Magoni je bil zelo dober trener klasičnega kova, pri nas pa se je prilagodil tekmovalki in načinu dela. Tina ne potrebuje običajnega trenerja, temveč strokovnjaka, ki ji dovoli razmišljati. Ko pa nekaj vpraša, želi takojšen in zanesljiv odgovor. Magoni in Tina funkcionirata tako, kot je treba. Novo potrditev smo dobili v St. Antonu, kjer sta našla pravo rešitev za najboljšo linijo. Tu je še fizioterapevtka Nežka Poljanšek, ki je v naš tabor prinesla zelo veliko. Odpravila je Tinine "hibe" in prinesla stabilnost. Ni prav veliko vedela o našem športu, toda je zelo inteligentna. Tudi če kdaj povzdignem glas, ni užaljena, saj ve, da ne želim izkazovati avtoritete. Vsi smo osredotočeni proti skupnemu cilju.

O meteorskem vzponu pa dovolj zgovorno priča tudi primerjava dveh sekvenc. Na eni strani Sölden 2008 in na drugi strani St. Anton 2013. V prvem primeru se je poklapana Tina znašla pred tremi slovenskimi novinarji, v drugem pa bi se lahko, če ne bi bilo posredovanja, v primežu sedme sile zadrževala ure in ure. Razmišljate kdaj tudi o tem? Priznam, da se mi omenjeni Sölden pogosto prikrade v misli. Lahko govorim o travmatični izkušnji. Takrat nam res ni bilo lahko. To je bilo prvo dejanje naše male ekipe in tudi prvo veliko razočaranje. Ne vem, o čem ste takrat pisali novinarji, vem pa, da sem sam vedel, da nas nato na naslednji tekmi v Aspnu čaka ključna preizkušnja. Takrat je imela z visoko štartno številko v rokah zadnje karte v karieri. No, nadaljevanje zgodbe poznate. Nikoli nismo obupali. Da, zdaj je drugače. Za Tino vlada veliko zanimanje. Ne želimo je izolirati. To so počeli trenerji v preteklosti. Vseeno pa je treba zdaj pristope omejevati in filtrirati.

Tudi vi se pogosto znajdete pred mikrofoni. Vaše izjave slišimo v različnih jezikih. Vam godi pozornost? Prav gotovo je ne iščem. Se pa rad preizkušam v tujih jezikih. Navsezadnje se od svojega prvega javnega nastopa trudim govoriti v slovenščini. To je moj drugi jezik. Včasih ustrelim kakšnega kozla in se nato ljudje smejijo. Kar naj se …

Jasno pa je, da Tina Maze, ki spada med starejše smučarke v svetovnem pokalu, ni večna. Vas ob tem kakšen trener, direktor ali predsednik zveze že pocuka za rokav in namigne, da bi vas rad videl v svojem štabu? V tem trenutku razmišljam le o tekmovalni sezoni 2012/13. Imamo majhno ekipo, ki potrebuje podporo. Smo na dobri poti. Naj ostane pri tem. Lahko pa priznam, da občasno kdo načenja tudi omenjeno temo iz vprašanja. Ko bo prišel trenutek za tehtanje o tem, bom razmišljal predvsem o mentaliteti. Prav na tej ravni sem imel s tem projektom največ dela.

Je trenutna Tinina pripravljenost, tako fizična kot tudi psihična, tisto, kar ste si za cilj zastavili že prvi dan sodelovanja? Točno tako! Pot je bila dolga in zahtevna, a letošnjo Tino sem predvideval in želel. Vedel sem, kakšen je potencial. Po drugi strani pa mi je bilo tudi jasno, da bodo koraki od začetne točke do omenjenega dometa zelo naporni. To je alpsko smučanje kot šport. Osnovna ideja je izklop vseh filozofij ter posvečanje opremi in pripravi tekmovalke.

Je bilo več dela z glavo ali telesom? Glave in telesa se ne da ločiti. To gre skupaj. Oboje je bilo težko.

Govorite o setvi. Zdaj pa se žanje. Kakšna bo žetev na spektakularnem slalomu pod žarometi v Flachauu? Tina je v odličnem ritmu. Slalomsko-smukaški preklop ji ne povzroča težav.

Sledi Cortina d'Ampezzo, nato pa že Zlata lisica. Kaj vam bolj ustreza: Maribor ali Kranjska Gora? Imam le eno željo. Naj bo tekma v Sloveniji. Velika škoda bi bila, če bi jo morali odpovedati. Moj prijatelj in velik podpornik naše ekipe Milan Jarc mi je že ob koncu tedna sporočil, da so se na Pohorju lotili priprave proge. Upam, da bo trda in dobro pripravljena. Za glasnost navijačev pa se ni treba bati.