Sergej Rutenka – Slovenci ga obožujejo, čeprav jih je porazil

Tik pred začetkom evropskega prvenstva je Sergej Rutenka zakuhal, dobil je vročino. Vseeno je bil v ekipi proti Hrvatom, a ni igral. Če bi mu odšteli to prvo srečanje in upoštevali le preostala tri, bi bil gladko prvi strelec prvenstva s povprečjem desetih golov na srečanje. Malokatera reprezentanca je tako odvisna od enega posameznika, kot je Belorusija od Barceloninega superzvezdnika, ki se je pred štirimi leti spet vrnil domov. Potem ko je igral za Slovenijo, kamor se rad vrača, na treh velikih tekmovanjih. Leta 2006 je bil v njenem dresu prvi strelec turnirja najboljših reprezentanc stare celine, pozneje je njegovo nastopanje za Španijo ostalo zgolj pri načrtih.

Kal preprostosti Rutenka ima nekaj v sebi. Nekakšno kal preprostosti, čeprav bi bili mnogi na njegovem mestu bistveno bolj vzvišeni. Četudi je za Slovenijo nazadnje nastopal leta 2007 in je njegovo zadnje igranje za slovenski klub še starejšega datuma, je pod Alpami še vedno izjemno priljubljen. Med drugim tudi pri novinarjih. Vselej je namreč odziven in ustrežljiv. Ko se je lanskega junija s svojo reprezentanco iz Stožic na Dansko zavihtel ravno čez slovenska pleča in povzročil mini rokometni potres, se nanj ni vsul plaz žvižgov, žaljivk in zmerljivk.

Nikakor. Večinoma široko nasmejanega 32-letnika iz Minska, ki ga je v Velenju rokometno začel brusiti Miro Požun, pozneje pa sta skupaj dvignila evropski naslov v Celju, so ob aplavzu zasule prošnje za podpise in fotografiranje.

Prvi naslov je poseben Sam nikdar ni skrival, da je Slovenija njegova druga domovina. Gotovo tudi zaradi krstnega izmed petih naslovov evropskega klubskega prvaka, osvojenega pred desetletjem. "Ta naslov je zame gotovo poseben, ker gre za tako velik dosežek tako majhne države. Spomnim se navijačev, ki so se drenjali za vstopnice že dva dni, preden se je prodaja sploh začela. Spali so v šotorih, samo da bi si zagotovili svoj sedež," za spletno stran evropskega prvenstva spomine na svoje bivanje in ustvarjanje v Celju razkriva Rutenka, ki je en naslov osvojil še z Barcelono, tri pa Ciudad Realom. Je ena štirih oseb, ki so rokometno ligo prvakov osvojile s tremi različnimi klubi. S Katalonci je v letošnji sezoni na vrhu lestvice favoritov za novo krono.

Krožni napadalec postal vrhunski zunanji igralec Rokomet je bil pravzaprav šele njegov tretji šport. Preizkušal se je v borilnih veščinah, a jih zaradi slabših ocen opustil. Igral je košarko, ki se mu je priskutila, ker je bilo v igri pomanjkanje kontakta. Z rokometom se je seznanil pri 12 letih na olimpijski šoli v Minsku. Stvar mu je bila všeč in športa ni več zamenjal.

Čez približno sedem let je prišlo vabilo iz Velenja, kjer se je iz krožnega napadalca – na tem položaju se še vedno izvrstno znajde – čez noč prelevil v zunanjega igralca. In to sijajnega. V Sloveniji, natančneje v Slovenj Gradcu, se je preizkusil tudi njegov brat Denis, ki še vedno odlično govori slovensko in Borisu Deniču pri minškem Dinamu pomaga s prevodi.