Torek, 3. 3. 2015, 21.47
8 let, 7 mesecev
Liga prvakov v novi sezoni: Kdor ima manj denarja, ima običajno več srca
Bolj ali manj je jasno, da bo pisana na kožo velikim in bogatim ter takšnim z visokim tržnim potencialom. Tovrstnim klubom seveda ni pogodu, da igrajo z manj zvenečimi tekmeci, kot so na primer zdaj, ko jih je v skupine razvrstil žreb. Po bobnih, a vseeno.
V prihodnje bodo za razvrstitev poskrbeli posebni kriteriji. Prostora bo za 28 ekip. Skupini A in B, ki bosta šteli po osem moštev, bosta zgornji dom oziroma elita, C in D s po šestimi ekipami pa bosta tvorili nekakšno drugo ligo. Prvouvrščeni ekipi iz A in B se bosta uvrstili neposredno v četrtfinale, sodelujoči od drugo- do šestouvrščenega pa v osmino finala.
Sistem lige prvakov še v grafični podobi.
Iz skupin C in D bosta v osmino finala napredovali dve ekipi, možnost preboja tja pa bodo imele štiri. Na svojevrstnem sklepnem turnirju za osmino finala se bosta namreč prvo in drugo moštvo skupine C pomerili z drugim in prvim moštvom skupine D. Zmagovalca bosta napredovala v osmino finala.
Slovenija ima v ligi prvakov zagotovljeno eno mesto – le Nemčija in Španija imata dve –, posamezna država pa lahko zaprosi za dodatno mesto. Ali bo slovenski klub v spodnjem ali zgornjem domu, bo odvisno tudi od kriterijev, ki so jim podvrženi vsi sodelujoči. Njihove ocene se bodo množile s stopnjo pomembnosti.
Nekaj več v klubske malhe
Se bo pa nekoliko povečala mošnja, namenjena klubom. Na zaključnem turnirju bo tako razdeljen milijon evrov, kar je dvakratnik zdajšnje vsote. V rednem delu pa bo klubom namenjenih 350 tisočakov več, torej 1,7 milijona.
Vseeno pa ostaja vprašanje, kako privlačne za gledalce bodo "drugoligaške" tekme in komu bo jasen znatno bolj zapleteni sistem tekmovanja. Kriteriji so sicer postavljeni, a podvrženi interpretacijam Evropske rokometne zveze. Vse bolj se zdi, da bo novi sistem prinesel Evropo dveh hitrosti.