Je liga Seha res privlačna ljubica rokometnih klubov?

Vsaj dva slovenska rokometna kluba naj bi imela zagotovljeno mesto v regionalni ligi Seha za prihodnjo sezono, morda tudi tretji. Zakaj naj bi? Ker kluba uradnega vabila še nista prejela, ob tem se ne ve, koliko klubov bo sploh sodelovalo v četrti sezoni regionalnega tekmovanja. Po eni strani bo slovensko prvenstvo postalo šibkejše, po drugi zanimivejše. V medijih bo skoraj zagotovo dobilo manj pozornosti, pojavljajo se zagate, vprašanja o tekmovalnem sistemu, (pre)zgoščenem koledarju in nedorečenem koledarju.

Trenutno je Seha nekakšno samozadostno tekmovanje oziroma se prvak, drugi, tretji ne uvrstijo v katerega od evropskih pokalov. Postavlja se vprašanje, koliko mest bo Slovenija še imela, če bodo nekoč klubi napredovali na primer v ligo prvakov tudi iz regionalnega tekmovanja.

Kaj dobi/izgubi slovenski rokomet?

Neznank je še precej. Dvomov tudi. Znanec z obširnim rokometnim pedigrejem je pred kratkim dejal, da slovenski klubi v ligo Seha bežijo kot moški od družine k ljubici. Ker so se pač v družini pojavile določene težave, mladenka (trenutno poteka tretja sezona) pa je zapeljiva (močni tekmeci) in privlačna (plačani tekmovalni stroški). Kar nekaj slovenskih klubov ima nemalo pomislekov glede Sehe. Tudi Trimo iz Trebnjega oziroma njegov predsednik Anton Janc.

"Nihče ne želi nikogar ovirati pri nastopanju v katerikoli ligi. A pred takšno odločitvijo moramo zelo dobro pretehtati, kako bo to koristilo slovenskemu rokometu, reprezentancam, klubom, ki bodo ostali v tekmovanju, kako bo vplivalo na pokrovitelje in gledalce," opozarja samostojni pravni svetovalec pri generalnem pokrovitelju trebanjskega kluba.

"Argument, da bi imeli v ligi Seha močnejše tekme, je malo na trhlih nogah. Po eni strani drži, po drugi ne. Če pogledamo zadnje tri, štiri ekipe v ligi Sega v letošnji sezoni … To so moštva, ki jih Trimo premaga brez težav. Pred dvema tednoma smo igrali v Celju. Domači klub je igral z najboljšo postavo, vseeno pa je bil trener precej živčen in se odzival na sodniške odločitve, ker je bila tekma napeta. To je bil pravi derbi. Po mojem smo se povsem dostojno upirali Celjanom v njihovi dvorani," je prepričan predsednik Trima.

Dobro urejeno plačevanje sodnikov in tekmovanja

Meni, da bi bilo treba razmere (najprej) urediti na domačem dvorišču. V trenutnem gospodarsko-finančnem položaju klubi niso več sposobni zagotoviti takšne denarne pogače kot pred leti. Zato je nujna revizija prihodkovne in odhodkovne strani: "Če klubi ne uvidijo nevarnosti tveganja zaradi zmanjšanih prihodkov, bi jih postopek licenciranja lahko opozoril na to." Varčevanje poteka v zelo intenzivni obliki, tudi usluge sodnikov so se pocenile, Janc pa bi znižal še kotizacijo oziroma stroške tekmovanja.

V mislih sklad za igralce

"Skozi leta smo dobro uredili plačevanje sodnikov in stroškov tekmovanja, ki so pri prvoligaških klubih poravnani brez zaostankov tudi za mlajše selekcije. Nič pa ni bilo narejenega na področju ureditve plačevanja igralcev in trenerjev. V ligi igrata drug proti drugemu klub z milijonskim proračunom in tisti, pri katerem igralci nastopajo zastonj," na prvoligaške skrajnosti opozarja pravnik, ki je že pred sedmimi leti prvoligašem predlagal določen garancijski sklad. Za vsak primer, če klubi ne bi izpolnjevali dogovorjenega.

"Dal sem pobudo, da ob prijavi v tekmovanje predložimo poroštvene izjave generalnega ali največjega sponzorja v klubu, ki se obveže, da bo plačal garancijo, dogovorjeni znesek, če klub ne bo poravnal določenih obveznosti. Takšen sponzor bo vsekakor pazil na to, kako klub razpolaga z denarjem, ki mu ga je namenil. Lahko se pogovarjamo o 10, 15 tisoč evrih. To bi lahko bilo nekoč nadgrajeno tudi v garancijo za igralce, ki ne bi dobili izplačanih obveznosti. Brez takšnega pokrovitelja klub ne bi začel sezone."

Gotovo zanimiva ideja, ki bi ligo lahko skrčila na tiste, ki so jo pač sposobni igrati. A če je to cena za urejenost in postopen dvig kakovosti, verjetno ni previsoka.