Romarski Sveti Primož nad Kamnikom

Sveti Primož je med domačini in okoličani izjemno priljubljena izletniška točka, saj je od Kamnika oddaljen le nekaj minut vožnje, vzpon pa je nezahteven in primeren za vse generacije ter v vseh letnih časih. Postava dobro opremljenega pohodnika tudi v močnih nalivih ni redkost, le pozimi je v nahrbtniku modro imeti dereze, kajti pod mnogimi nogami zlizana pot velikokrat poledeni. Sveti Primož je sicer primeren za vsa razpoloženja, v mračnih in meglenih dneh pot obdaja koprena srednjeveške skrivnostnosti, v jasni modrini pa sonce na ustnice prikliče prešerno pesem, ki se ji marsikateri popotnik ne more upreti.

Kako do izhodišča v raj? Mimo Kamnika se peljemo do Stahovice in nato skozi naselje vse do jasno označenega odcepa za Kamniško Bistrico (8 km), kjer zavijemo levo ter že čez dobrih sto metrov pustimo avto na parkirišču pred tovarno Kalcit. Pot se lahko začne.

Mimo koz do lepote Cilja tako rekoč ne morete zgrešiti, le možnosti je več. Naš vzpon vodi najprej po gozdni cesti mimo lovskega doma in nato vse do razcepa in kontejnerja ob veliki panoramski tabli. Tudi naravnost bi prišli v 'Rim', a zavijemo desno in se podamo mimo senožeti, kjer se pogosto pasejo krave, malce višje pa lahko ob kmetiji občudujemo še koze. Potem ko smo nekaj časa hodili po kolovozu, se znova vrnemo na gozdno cesto, ki ji sledimo vse do oznake za Svetega Primoža. Zdaj nas senčna potka vodi le še skozi gozd, mimo kapelice in žuborečih potočkov, po dobre četrt ure hoje pa se pred nami končno v vsej svoji lepoti dvigne Sveti Primož, ki smo ga lahko že med potjo nekajkrat občudovali od daleč. Med vikendi in prazniki se lahko preznojen in zadihan popotnik najprej ustavi v gostoljubni mežnariji, ki jo vodi prijazni oskrbnik Peter, kjer ob krepčilu dobimo tudi ključe za ogled cerkve. Na zunaj sicer ni videti drugačna od drugih cerkva, zato pa v svojih nedrih skriva razkošno dediščino starih mojstrov. O tem bi laho napisali nov članek, zato si lahko več o kulturnem bogastvu Svetega Primoža in Svetega Petra, ki se boči malce nad njim, preberete tukaj tukaj in tukaj

Zaradi naravnih lepot in sakralnega bogastva je Sveti Primož tudi priljubljeno romarsko središče, kjer ob pomembnih cerkvenih praznikih potekajo dobro obiskane maše. Poleg nedeljsko navdahnjenih romarjev je hrib kot ustvarjen za vse, ki si želijo gibanja v naravi, zato je vse bolj popularna vzdržljivostna prireditev 24 ur Svetega Primoža, ko udeleženci v teku in hoji tekmujejo v številu vzponov v enem dnevu. Kot zanimivost – najboljšemu tekaču je letos uspelo kar 21-krat. Nekateri tekmujejo v številu vzponov skozi vse leto, večina pa je takšnih, ki se tu in tam na izlet podajo z željo po sprostitvi in dobri družbi. Ob lepih dneh je za domačina namreč skorajda nemogoče, da ne bi na poti srečal znanega obraza, zato se izlet pogosto precej zavleče.

Razgled na oddaljene svetove Za mnoge je glavni razlog za obisk Svetega Primoža čudovit razgled na okoliške hribe in dolino, ki je še posebej blagodejen, ko pustimo pod sabo megleno morje, sami pa lahko uživamo na številnih s soncem obsijanih klopeh. Nekatere so posejane sredi trav, druge se stiskajo ob cerkvene zidove in varujejo očaranega slehernika pred svežimi vetrovi. Ob jasnih dneh seže pogled vse do Ljubljane, sami pa se kljub slutnji vrveža počutimo povsem odmaknjeni od vsakodnevnega sveta. Neredko se zgodi, da pozabimo na čas in nas kazalci že krepko priganjajo, da se je treba vrniti v drugačno resničnost. Ob vrnitvi se lahko odločimo za malce spremembe in se do vznožja vseskozi držimo makadamaske gozdne ceste, tako da je pot deloma krožna in še bolj zanimiva.

Če imamo še kaj volje, se lahko zapeljemo do izvira Kamniške Bistrice, ki je že sama zase lep izlet, ali pa se na kavi ustavimo v starodavnem jedru Kamnika, od koder na nas iz pravljičnih gozdov pazi prav Sveti Primož, ki goduje 9. junija, ko se cvetoča pomlad preveša v modro poletje.