Sreda, 13. 5. 2020, 16.20
4 leta, 7 mesecev
Primež ukrepov popušča, kdaj bodo na vrsti fitnes centri?
Fitnes centri po Sloveniji so svoja vrata večinoma zaprli dan po razglasitvi epidemije, torej 13. marca, zaradi družbene odgovornosti so nekateri ta korak storili že prej. Kdaj bi se vadbe, ki so usmerjene tudi v preventivo in zdravje starejših, lahko nadaljevale? Na Fitnes zvezi Slovenije so na resorno ministrstvo naslovili že tri apele, v katerih so zbrali tudi smernice in priporočila v zvezi z delom v fitnes centrih v času pandemije, a še vedno ostajajo brez odgovorov. Medtem pa se osebni trenerji že spopadajo s finančnimi težavami, tako zaradi prisilne prekinite njihovih storitev kot tudi zaradi plačevanja najemnin in odplačevanja kreditov za nakup vadbenih pripomočkov.
Večina fitnes centrov v Sloveniji je že dva meseca zaprtih, nekateri celo dlje. V naši soseščini se ukrepi rahljajo tudi na tem področju. Na Hrvaškem denimo vadbene centre (tudi) zaradi pritiska medijev in javnosti odpirajo ravno danes.
Je vlada pozabila na področje športne rekreacije?
Na Fitnes zvezi Slovenije so sprva pričakovali, da bodo tudi sami kmalu med tistimi, ki bodo lahko odprli svoja vrata, in so v ta namen pripravili tudi nabor smernic in priporočil, ki bi jih osebni trenerji med delom v centrih upoštevali, a tudi po tretjem apelu, naslovljenem na ministrstvo za gospodarstvo in vlado, ostajajo brez odgovorov in fiksne časovnice, nam je povedala Nataša Teran, predsednica slovenske krovne fitnes zveze.
Je vlada pozabila na področje športne rekreacije, se sprašujejo na Fitnes zvezi Slovenije.
Zdi se ji, da je vlada pri rahljanju ukrepov povsem spregledala področje športne rekreacije, kamor sodi ves športni segment, ki ni tekmovalno usmerjen, temveč sloni na preventivi in zagotavljanju zdravja ter velja za najbolj razširjeno panogo v Sloveniji.
"Ministrstvo smo prosili vsaj za nek okviren datum odprtja fitnes centrov in drugih športnih objektov, da se lahko nanj ustrezno pripravimo, a so nam odgovorili, da o časovnici konkretno še ne morejo govoriti, saj je ta odvisna od epidemiološke slike v državi. To pomeni, da smo še vedno brez vsakršnih oprijemljivih podatkov," je poudarila Teranova. So pa na zvezi neuradno izvedeli, da se jih obravnava v istem paketu kot velnes centre.
Na zvezi že pripravili smernice za varno vračanje v vadbene centre
Smernice za varno vadbo so že dlje časa pripravljene. Na Fitnes zvezi Slovenije (FZS) so medtem že pripravili predlog priporočil, ki bi jih spoštovali ob vnovičnem odprtju fitnes centrov in so v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, namenjenimi kategoriziranim športnikom.
Od razkuževanja fitnes naprav in ohranjanja primerne razdalje v vadbenem centru do priporočila, da stranke že v center prihajajo oblečene za vadbo in se tako izognejo obisku garderob, kjer bi načeloma težje zagotavljali razdaljo med ljudmi, kar velja tudi za uporabo prh.
Glede uporabe zaščitnih mask med vadbo so zadržani. "Zagotovo tega ne bi zahtevali od vadečih, od trenerjev pa le, če bi to sami želeli, saj je vedno dovolj prostora, da med seboj in vadečim ohranjajo zadostno razdaljo," je razložila Teranova.
Fitnes centri niso samo poligoni za bodybuilding
Poudarila je še, da nekateri fitnese zmotno povezujejo zgolj z bodybuilderji.
"Fitnes centre, ki so pri nas v zadnjih letih v porastu, obiskujejo predvsem ljudje, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja. Med njimi je tudi vedno več starejše populacije, so tudi rizične skupine, ki s pomočjo naprav izvajajo vaje za moč, izvajajo rehabilitacijsko vadbo, preventivno dejavnost …
V preteklosti je veljalo, da za doseganje "dobre starosti" zadostujeta sprehod in plavanje, danes pa vemo, da so zelo pomembne vaje za moč in gibljivost," poudarja Teranova.
Med obiskovalci fitnes centrov je tudi vedno več starejše populacije, tudi rizičnih skupin, ki s pomočjo naprav izvajajo vaje za moč, rehabilitacijsko vadbo, preventivno dejavnost ...
Osebni trenerji samo še praznijo denarnice
Medtem ko se zdi, da smo pozabili na vadbo za zdravje in preventivo pri bojevanju z različnimi virusi, pa se osebne stiske ljudi, ki delajo v fitnes centrih, stopnjujejo.
Zaradi zaprtja centrov in posledično neizvajanja storitev ostajajo brez prihodka, kljub temu pa jih čaka plačevanje najemnin.
Nekateri so se znašli tako, da s svojimi strankami vadbe izvajajo v naravi, kjer je to dovoljeno.
Teranova ocenjuje, da se za to odloča le okoli 20 odstotkov strank, saj se marsikdo, še posebej, če gre za starejše ljudi ali za vadbo po poškodbah, razumljivo ne želi izpostavljati na javnem prostoru. Prav tako ni dostopnih naprav ali pripomočkov, ki so za vadbo moči potrebni. Pomembno vlogo pri tem odigra tudi vreme.
Le peščica strank se je odločila, da s svojimi osebnimi trenerji začasno vadijo na prostem, pravijo na Fitnes zvezi Slovenije.
Osebni trener: Ob upoštevanji priporočil bi naše delo spet lahko steklo
Tudi Tomaž Kucler, profesor športne vzgoje in osebni trener FZS, je svojo dejavnost tako kot preostali osebni trenerji zaradi pandemije prekinil sredi marca.
"To je sredi za nas najpomembnejšega dela sezone, saj večina vadečih poleg tega, da vadi za zdravje in boljše počutje, svoje telo poskuša optimalno pripraviti na poletno sezono."
Tudi osebni trener Tomaž Kucler in njegovi varovanci nestrpno čakajo na odprtje vadbenih centrov.
Takrat slovenski vadbeni centri za razliko od centrov v tujini, ki so polno zasedeni tudi poleti, kar si želijo tudi slovenski trenerji, večinoma samevajo, saj Slovenci v poletnih mesecih običajno sami skrbijo za formo, pridobljeno v zimsko-pomladanskem delu leta.
"Nekateri trenerji so se v času karantene lotili osveščanja ali vadbe na spletu, s katero ohranjajo stik z vadečimi, a tak način dela žal večini ne omogoča zaslužka za normalno življenje," opozarja Kucler in dodaja, da "po drugi strani pa kljub prekinitvi dejavnosti stroški pri lastnikih in trenerjih ostajajo – od plačevanja najemnine za vadbeni prostor do odplačevanja lizinga oz. kreditov za naprave in druge vadbene pripomočke, ki jih v fitness centrih nujno potrebujemo, ter vsi preostali stroški".
Nekateri trenerji so v času karantene svojo dejavnost preselili na splet.
Kucler je prepričan, da bi ob upoštevanju priporočil njihovo delo spet lahko steklo, saj na vadbo praviloma prihajajo odrasli zdravi ljudje, ki se sami odločijo za redno vadbo, saj se zavedajo njenega pomena za zdravje.
"Trenerji veliko delamo tudi s starejšimi, ki so zaradi pandemije najbolj na udaru, saj se morajo zadrževati doma, kjer se ne gibajo dovolj, ki so se v času pandemije prehranjevali napačno, saj so se izogibali trgovinam, niso pa tako vešči spleta kot mladi, ki si lahko na internetu priskrbijo vsaj osnovne podatke o pravilni vadbi in prehrani in si poiščejo vzornika, ki bo vodil vadbo, ki ji bodo sledili na spletu.
Poleg rekreativcev delamo tudi s strankami, ki okrevajo po poškodbah ali operacijah, in s športniki, ki jim je vadba trenutno dovoljena, vendar pa so vadbeni centri zaprti in so prikrajšani za del nujno potrebnega treninga. Vsi samo čakamo, kdaj bomo spet lahko začeli normalno trenirati. Zdaj vse to stoji," opozarja trener z več kot 20-letno kilometrino v svoji branži.
Nekateri trenerji se sicer lotevajo vadbe na prostem, a tudi tu so omejitve, saj nimajo ustreznih vadbenih prostorov. "Šolska igrišča so še vedno zaprta, tudi nekatere fitnes naprave na prostem so še vedno ovite s trakovi, ki označujejo, da je njihova uporaba prepovedana. Če se umaknemo na travnik, gre lahko za zasebno zemljišče in spet nastopi težava, tudi vreme je lahko pomemben faktor.
V tem trenutku nam okolica dovoljuje samo izvajanje vaj z lastno težo na prostem, kar pa za marsikoga zaradi zdravstvenih težav ni izvedljivo," je še opozoril Kucler, ki vsakodnevno dobiva klice svojih strank, kdaj se bo življenje tudi po tej poti vrnilo v ustaljene tirnice.
6