Kako je mogoče konkurirati tujim smučiščem?

• Slovenska smučišča so infrastrukturno pripravljena na zagon sezone. Čakajo samo še na sneg.
• Povprečna cena prodane smučarske vozovnice v Sloveniji znaša med 15 in 17 evri.
• Poletna sezona ima na slovenskih smučiščih vedno večjo težo.

Nikoli ne bomo imeli toliko kilometrov smučarskih prog, toliko smučarskih topov ali tako visoko ležečih smučišč, kot jih ponuja tujina, zato se moramo znajti drugače, vedno bolj ugotavljajo v slovenskih smučarskih središčih, ki vse več poudarka namenjajo poletni sezoni, ta ponekod že pošteno prehiteva zimsko.

Na Golteh so danes spet pognali snežne topove:

Kristalček na kristal ➡ SNEG. ☺ pic.twitter.com/KqFQVC2KWr

— Alenka Teran Kosir (@Alenka_TK) November 28, 2016

-> Luksuz na smučiščih, kam sodijo slovenska?

-> Kje in kdaj lahko smučarsko opremo kupite po ugodnejši ceni?

-> Preverite vremensko napoved v smučarskih centrih po Evropi

-> Datumi, ki jih morate ljubitelji smučanja vpisati v koledar

A do poletne sezone je še dolgo, pod streho bo še prej treba spraviti zimsko sezono. Tudi v tej bo, kot kaže, treba krmariti med nestabilnimi temperaturami, ki so na nekaterih smučiščih odnesle že izdelani kompaktni sneg, na Krvavcu in Rogli pa so zaradi otoplitev in dežja ostali tudi brez naravnega.

Zgodba se ponavlja: čakanje na sneg in ugodne temperature

Danes se zgodba na mnogo slovenskih smučiščih tako začenja znova. Ohladitev je znova omogočila in spodbudila  izdelovanje tehničnega snega, vsaj na višje ležečih smučiščih, kot so Rogla, Krvavec in Golte, pa tudi na edinem primorskem smučišču, v Cerknem. Če bo sneg ostal, si smučarski delavci obetajo, da bi že ta konec tedna pognali katero od žičniških naprav. Preostala središča to nameravajo storiti v začetku decembra, so napovedali na današnji tiskovni konferenci Združenja slovenskih žičničarjev.

Novosti na smučiščih so bolj usmerjene k nadgradnji, ki bo smučarskim središčem pomagala pri njihovem obratovanju, ne infrastrukturi, z izjemo manjšega smučišča Poseka nad Ravnami na Koroškem, kjer so zgradili novo žičniško napravo. Tako so na primer na Krvavcu že pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo novega akumulacijskega jezera, ki bo petkrat večje od obstoječega na Zvohu in bo omogočilo umetno zasneževanje kar 85 odstotkov smučišča v zgolj desetih dneh.

Kanin bo letos spet obratoval. Trenutno je še brez snežne odeje. Foto: Milan Štulc/občina Bovec

#video: Ernest Kovač, direktor Združenja slovenskih žičničarjev, o priložnostih za slovenska smučišča

Smučišča so odvisna od vseh mesecev v letu

Direktor Združenja slovenskih žičničarjev Ernest Kovač je poudaril, da se zavedajo, da je preživetje slovenskih smučišč odvisno od celoletnega obratovanja. "Ravno zato s svojimi programi trženja tesno sodelujemo z vsemi sorodnimi organizacijami, tudi z gospodarskim interesnim združenjem za pohodništvo in kolesarjenje," je dodal in opozoril na priložnost, ki jih ponujata še ne dovolj trženjsko izkoriščena ledno plezanje in turno smučanje.

Priprave smučarskih središč na novo sezono so predstavili na novinarski konferenci Zbornice gorskih centrov, Združenja slovenskih žičničarjev ter Pohodništva in kolesarjenja, ki so jo izvedli na Golteh. Na fotografiji od leve proti desni: Mark Lenarčič, Ernest Kovač in Marjan Čuk. Foto: A. T. K.

Vsak dan na drugo smučišče

Slovenski smučarski delavci veliko pričakujejo od skupne slovenske smučarske vozovnice, ki je namenjena predvsem tujim trgom.

"Tam stavimo na skupinski pristop," je povzel Kovač. "To pomeni, da bodo lahko gostje iz tujine z nakupom skupne vozovnice vsak dan smučali v drugem slovenskem smučarskem središču. Že v eni uri so lahko na drugem koncu države. Le tako smo lahko primerljivi s Koroško in Tirolsko v Avstriji ter posameznimi destinacijami v drugih državah. Zavedamo se, da nikoli ne bomo mogli konkurirati s porabljenim evrom na kilometer smučarske proge, a tega niti ne želimo. To je samo en del smučarjev. Verjamemo, da smo lahko konkurenčni pri družinah, pri teh smučarji ne iščejo zahtevnih smučarskih terenov, in smučišča kombiniramo z zdraviliškim turizmom in kulinariko."

* članek se nadaljuje

Slovenska smučišča morajo nastopiti skupaj, le tako lahko konkurirajo tujini, je prepričan Kovač.

Žičnicam status javnega potniškega prometa

Poudaril je še, da poskušajo ministrstvi za gospodarstvo in infrastrukturo prepričati, da bi krožno-kabinskim žičnicam priznali status javnega potniškega prometa in da bi njihovo obratovanje subvencionirali.

Ideja je sicer nastala že pred leti, a je zaradi menjav vlad ostala v nekem predalu, je dejal. Pristojna ministrstva so pozvali tudi k sodelovanju pri naložbah. Za gradnjo gondole si na primer prizadevajo v Kranjski Gori, načrte za nove žičnice imajo tudi drugod, a jih brez pomoči ne bodo mogle izpeljati. Evropskega denarja v ta namen namreč v prihodnje ni na voljo, so povedali na tiskovni konferenci.

Pogledovanje smučišč proti poletni sezoni

Morda se to sliši nenavadno, smučarska središča in poletna sezona pač na prvi pogled ne spadajo skupaj, a vsi kazalniki kažejo, da je prav usmerjanje energije in dejavnosti v poletno sezono zmagovalni recept za slovenske smučarske centre.

Vogel je na primer s poletnim obiskom že drugo leto zapored presegel zimske številke, vedno večji obisk imajo tudi preostala slovenska smučišča, ki z inovativnimi pristopi, kot so supanje na akumulacijskih jezerih na Golteh in Cerknem, mini golf na Golteh, kolesarski poligoni na Cerknem, Krvavcu, Kranjski Gori, pripravljani tabori za vrhunske športnike na Rogli, in podobno, iščejo načine, kako popestriti in razširiti ponudbo.

V SC Cerkno vedno bolj računajo na poletno sezono.