Istrski maraton, prvi maratonski zalogaj slovenske tekaške sezone (video)

Banka Koper Istrski maraton so prvič izvedli lani, a je, kot kažejo številčni kazalniki, že v svojem krstnem poskusu osvojil tekaško javnost. Njegova slikovita trasa, speljana ob slovenski obali, pri tem nikakor ni nezanemarljiv dejavnik.

Slovenske obalne ceste je že lani zasedlo dva tisoč tekačev, letos jih organizatorji pričakujejo še več. Na voljo je namreč 3.300 prostih tekaških mest, ki se bodo razporedila na treh tekaških razdaljah, na 10, 21 in 42 kilometrov. Na štartu 2. Istrskega maratona pričakujejo okrog 600 maratoncev, 1.500 polmaratoncev in 1.200 tekačev na deset kilometrov. Lepa številka, če upoštevamo, da je Istrski maraton na sporedu relativno zgodaj po koncu zimske, bolj netekaško obarvane sezone.

Štart in cilj sta se iz Kopra preselila v Izolo

Štart in cilj maratona in polmaratona na Banka Koper 2. Istrskem maratonu bosta letos v Izoli, medtem ko bodo tekači na najkrajši razdalji štartali v vasici Korte nad Izolo. Od tam bodo tekli proti Šaredu, uživali v enkratnem razgledu od Savudrije do Trsta in Benetk, se spustili proti Izoli in se skozi predor usmerili proti mestnemu središču.

Poleg menjave štartne lokacije (lani je bil štart teka v Kopru) je posebnost največjega tekaškega dogodka v slovenski Istri tudi ta, da je trasa teka na deset kilometrov speljana večinoma po klancu navzdol, pa tudi razgiban maratonski krog vam ne bo dal miru. Ponuja namreč kar štiri vzpone in spuste, kar pomeni, da ni ravno idealen za postavljanje osebnih rekordov.

Kako teči po klancu navzgor in kako navzdol?

Tek navkreber in tek navzdol imata svoje zakonitosti, ki jih velja upoštevati, če se želite izogniti nepotrebnim poškodbam. Nekdanji atlet, danes pa tekaški trener Peter Kastelic svetuje, da pri teku v klanec nekoliko skrajšate korak, poskušate pa ohraniti enako frekvenco teka.

Pri spustih je zgodba nekoliko drugačna, paziti morate predvsem na to, da položaj telesa glede na podlago ostane enak kot pri teku na ravnini, kar pomeni, da se pri teku nagnete nekoliko naprej in omogočite gravitaciji, da opravi svoje delo. "Pri tem se lahko malo odpočijete, predvsem pa je pomembno, da ne delate predolgih korakov in ne zavirate s petami, saj s tem preveč obremenite kolena," poudarja Kastelic.

Kdaj smo pripravljeni na maraton?

Pri teku je pomembno tudi to, da se ga lotimo postopoma in ne pretiravamo, saj se poškodbe že tako ali tako prehitro znajdejo na našem seznamu. Kar zadeva izbiro razdalje, je treba upoštevati nepisano pravilo, ki pravi, da prva številka tekaške razdalje pove, koliko let tekaškega udejstvovanja naj bi bilo za nami.

Deset kilometrov torej zahteva vsaj eno leto tekaških priprav, 21-kilometrska razdalja vsaj dve leti, medtem ko so za najdaljšo, maratonsko razdaljo potrebna vsaj štiri leta tekaških priprav.

Poškodujemo se lahko že med pripravami

Poškodbe so redni spremljevalci športa, tudi rekreativnega. Pogosto se zgodijo že med samimi pripravami na maraton, ko je naše telo kar naenkrat izpostavljeno večjim naporom in obremenitvam. Zato je pomembno, da se treningov lotimo postopno.

Zlato pravilo varnega teka je: ogrevanje pred treningom in raztezanje po končanem teku, poudarja fizioterapevtka Blanka Koščak Tivadar iz Fizioterpavtskega centra Medico. "Do težav in poškodb največkrat pride zaradi pretreniranosti. Pri teku so najbolj izpostavljeni spodnji udi. Zaradi mišične neustreznosti ali zaradi nepravilnega drsenja pogačice lahko pride do tako imenovanega tekaškega kolena," zelo pogosta pa so tudi vnetja ahilove tetive in vnetja na sploh.

Kako si lahko tekač sam pomaga ob prvih bolečinah?

- Po vsakem treningu se mora tekač ustrezno raztegniti, pred treningom pa segreti, - boleče predele ohladimo, - priporočamo tudi uporabo lokalnega analgetika, ki vsebuje zdravilno učinkovino diklofenak. S tem zmanjša oteklino, ki je posledica vnetja ali poškodbe, ter izboljša gibljivost mišic in sklepov, - v naslednji fazi, ko akutna bolečina mine, si lahko pomagamo tudi z ogrevanjem obolelega predela, vendar je pomembno, da se po naporu tudi ustrezno hidriramo, da spijemo dovolj tekočine.

Kdaj je treba obiskati specialista?

Če bolečine v roku dveh do treh dneh ne izginejo ali se vsaj zmanjšajo, priporočamo obisk strokovnjaka.