In šport prihodnosti je …?

Zakaj? Ker je v vsesplošnem pomanjkanju časa ravno badminton idealna rešitev za hitro in intenzivno rekreacijo. Da bi se prepričali, kako se badminton igra v resnico, smo se zapeljali na zaključni turnir osnovnošolcev (kar 110 jih je), ki v Športni dvorani Medvode obiskujejo šolo badmintona. In kaj nam je padlo v oči že na prvi pogled? Eksplozivna igra, ogromno tekanja, izpadnih korakov in obilo zagnanosti.

Katere lastnosti združuje igralec badmintona? Pa začnimo najprej s citatom Martina Kruppa, avtorja številnih knjig o badmintonu, ki je med drugim zapisal: "Igralec badmintona mora imeti vzdržljivost maratonca, hitrost šprinterja, odrivnost skakalca v višino, moč metalca kladiva, udarec kovača, gibčnost artista, reakcijsko sposobnost mečevalca, koncentracijo šahista, psihološko trdnost osvajalca Antarktike, hladnokrvnost minerja, brezobzirnost kolonialnega vladarja, obsedenost alpinista in intuicijo in fantazijo umetnika."

In kako je z zgoraj omenjeno ležernostjo? Maja Kersnik, trenerka badmintona v Športnem klubu Medvode, našo predpostavko o badmintonu kot igri bolj "na easy" hitro ovrže. "Kadar badminton igramo po pravilih, - to pomeni, da iščemo prazen prostor na nasprotnikovi strani, da ga premikamo po igrišču, pokrivamo celotno igrišče - , v zelo kratkem času aktiviramo vse mišične skupine, zaradi konstantnega izvajanja izpadnega koraka pa najbolj garajo prav ritne mišice. Če je žogica zelo hitra, je treba hitro tudi odreagirat, držati tempo, biti eksploziven, zraven pa gibe izvajati tako dovršeno, da mišice aktiviramo v takšni meri, kot v nobenem drugem športu. V izredno kratkem času se odlično premigamo, prepotimo, prekrvavimo, zraven pa še družimo s prijatelji. Če pa zgolj stojimo in si žogico podajamo in štejemo udarce, je seveda drugače." Tudi Kersnikova ugotavlja, da se badminton v Sloveniji vedno bolj uveljavlja kot rekreativen šport. "Badmintonske dvorane so pozimi skoraj vedno polne, medtem ko poleti badminton prevzame vlogo neke plažne igre," pojasni Maja in poudari, da je badminton v osnovi dvoranski šport in ne igra na prostem. "Še posebej, če ga želimo igrati na visokem nivoju. Pri tekmovalnem badmintonu je poanta nasprotniku čim prej narediti točko, čim prej spraviti žogo na tla, medtem ko je v rekreativnem vse stvar dogovora."

Plastična žogica ali perjanica, to je zdaj vprašanje Za igro potrebujemo set loparjev in žogico. Preprosto, a vendar ne tako preprosto. Tudi tu obstajajo določene razlike. Začnimo z loparjem. Za rekreativne igralce in začetnike v svetu badmintona je primeren mehkejši lopar, medtem ko vrhunski igralci uporabljajo trše loparje. Poleg trdote loparja je ključna tudi napetost strune. Ta mora biti napeta na določeno kilažo. "Če je napeta premočno na preveliko kilažo, kar velja za vrhunske igralce, rekreativec ne bo mogel niti podati, kaj šele kaj drugega, v nasprotnem primeru, ko so strune premalo napete, pa žogica ostaja v strunah," pojasnjuje Maja Kersnik, nekdanja članica slovenske badmintonske reprezentance.

Bistveno pa se razlikujejo tudi žogice. Ločimo pernate in plastične. "Za rekreativce je bolj ekonomična plastična žogica, ki ima daljšo življenjsko dobo, vendar pa ne leti tako natančno kot perjanica. Tekmovalci uporabljajo le pernate žogice, ki jih je možno povsem natančno usmeriti, imajo pa to slabost, da peresca hitro odpadejo in ima zato dokaj kratko življenjsko dobo. Na tekmovanjih se denimo dogaja, da ena perjanica preživi le nekaj točk," poudarja Maja, ki se v svetu badmintona giblje že 20 let, zadnjih šest let pa deluje kot trenerka v klubu Medvode in vodja kadetske reprezentance v badmintonu. Badmintonsko igrišče ima dimenzije 13.66 m v dolžino in 6 m v širino, mreža je visoka 1.55.

Plažni hitrostni, nočni, … Ker v življenju radi stvari zapletamo, pa jih zakomplicirajmo še tukaj. Poleg klasičnega badmintoma obstaja še nekaj variacij, ki so se v zadnjih letih razvile predvsem iz komercialnih razlogov. - Beachminton Beachminton ali plažni badminton je igra z loparji, ki se igra na pesku, predvsem na peščenih plažah. Pri igri se uporablja žogica, ki je nekoliko manj občutljiva na veter. - Speedminton speedminton (tudi speed badminton) ali hitrostni badminton je uvedlo in predstavilo nemško podjetje Speedminton GmbH, s ciljem uvedbe takšne oblike igre, ki se lahko igra tudi na prostem. Pri igri se uporablja lopar, ki je nekoliko podoben loparju za squash, in žogica, imenovana Speeder, ki ni občutljiva na veter. Zaradi drugačnih lastnosti letenja žogice in spremenjene opreme se pri speedmintonu ob elementih badmintona že pojavljajo tudi elementi squasha in tenisa. Slovenci imamo v tej igri tudi aktualno evropsko in svetovno prvakinjo, cxxx

- Blackminton Podvarianta speedmintona je Blackminton in se igra v temi. Oprema, igrišče in igralci so vidni zaradi uporabe fluorescentnih materialov in barv. Vir: Wikipedia

Vsaka napaka je točka Ko igramo rekreativni badminton na povsem amaterski ravni radi štejemo kolikokrat si z nasprotnikom uspemo podati žogico, brez da bo nam padla na tla. Če želimo šteti tako, kot to počno profesionalci, moramo upoštevati način štetja, pri katerem je vsaka napaka točka (»Rally Point Scoring Sistem«). Badminton se igra na dva dobljena niza do 21. Kdor pri razliki vsaj dveh točk prvi doseže 21 točk, je zmagovalec niza. Če oba igralca dosežeta 20 točk, zmaga igralec, ki prvi doseže razliko dveh točk. Badminton v vsako vas, v vsako šolo Pri Badmintonski zvezi Slovenije se trudijo badminton pripeljati v vsako slovensko vas, v vsako šolo. Gre za projekt Svetovne badmintonske zveze, ki je v ta namen izdala poseben učbenik z vajami za učenje badmintona, ki naj bi mu sledili učitelji športne vzgoje po slovenskih šolah. "Organizirali bodo seminarji za tutorje, ki s svojim znanjem nato usposabljali učitelje po posameznih državah. Učbenik z natančno opisanim programom in prikazom vaj smo že prevedli v slovenski jezik in usposobili tri tutorje, septembra pa se bomo odpravili po šolah," je povedal Šrekl, ki je tudi sam eden od tutorjev. Vsem udeležencem seminarja bodo s pomočjo Svetovne badmintonske zveze in Badminton Europe krili stroške udeležbe in jih opremili z strokovnim gradivom ter kompletom 12 loparjev, žogic in mreže. "Učitelje želimo naučiti, kako pravilno pristopiti k učenju badmintona, kako držati lopar, kako pravilno udariti, izvesti servis, seznaniti z vajami za motoriko, - otroci morajo denimo z žogico na glavi v izpadnem koraku prečkati dvorano – in podobno. Je pa res, da že zdaj 90 % ljudi misli, da zna igrati badminton, pa to ne drži." Ste vedeli: Da so danski športni novinarji izdelali primerjavo finala v badmintonu leta 1985 v Calgaryju med Hanom Jianom (Ljudska republika Kitajska) in Mortenom Frostom (Danska) ter finala v tenisu med Borisom Beckerjem in Kevinom Currenom v Wimbledonu. Analiza obeh iger je pokazala presenetljive primerjalne podatke o obremenitvah igralcev pri obeh športih.

Tenis: Becker – Curren Badminton: Han – Frost Rezultat 6:3, 6:7, 7:6, 6:4 14:18, 15:10, 15:8 Trajanje 3 ure 18 min 1 ura 16 min Čista igra 18 min (= 9 %) 37 min (= 48 %) Menjava žog 299 146 Št. udarcev 1004 1972 Pretečena pot cca. 3,2 km cca. 6,4 km