Junaški Denis, ki so mu starši prečrtali zadnji črki

"Odkrito povedano, česa takega nisem pričakoval," ni ovinkaril Den Habjan Malavašič, ko se je po odličnem dosežku, osvojenem devetem mestu, vrnil v atletsko vas in sprejemal ogromno čestitk. Da se je njegova forma ustalila in se je spoprijateljil s tarčami ter razmerami v Bakuju, je dokazal že v prvem krogu izločilnega dela. Napredoval je kot edini Slovenec. Njegova reprezentančna kolega Rok Bizjak in Jaka Komočar sta obstala, on pa še ni rekel zadnje.

V ponedeljek se je ponovno odpravil na nogometni štadion, kjer v Bakuju potekajo lokostrelska tekmovanja. Tja je prišel dobre volje. Občutek ga ni varal, saj je prikazal odlično predstavo in z visokim rezultatom odpravil Španca Juana Ignacia Rodrigueza. "Ostal sem na realnih tleh in seveda še nisem razmišljal o medalji," je po preboju med najboljših 16 govoril 22-letni lokostrelec, ki živi v Dobu pri Domžalah, trenira pa v Kamniku.

Četrto mesto mešane dvojice je vredno več

Vesel je bil, da si je lahko dokazal, kako je ujel pravi ritem. V kvalifikacijah ga še ni našel, ko pa je šlo zares, je izločil dva tekmeca zapored. "V našem športu je tako, da se ti mora vse iziti. Ni vse odvisno od strelca, ampak tudi od drugih dejavnikov. Popoldne je bilo recimo zelo vetrovno, kar mi ni ustrezalo," je bil manj navdušen s popoldansko tekmo, ko je obračun v osmini finala izgubil brez osvojene točke (0:6) in tako osvojil končno deveto mesto.

Lokostrelci imajo navado, da si vsi poraženci osmine finala razdelijo deveto mesto. Den ga pred igrami v Bakuju ni pričakoval, nato pa je dosegel drugo najboljšo uvrstitev slovenske reprezentance. "Četrto mesto mešane dvojice je vredno več kot pa moja uvrstitev v osmino finala," je skromno pripomnil in čestital Ani Umer ter Bizjaku za visoko, a skrajno nehvaležno mesto, ki prinaša le leseno medaljo.

Všeč mu je, da je ohranil mirne živce

"To je eden mojih najlepših dni v lokostrelstvu. Lepše je bilo le še lani, ko smo s klubom osvojili ekipni evropski pokal in v Italiji poslušali Zdravljico. V Bakuju mi je bilo všeč, da sem ohranil mirne živce in da nisem čutil nervoze. Očitno sem se le navadil nastopanja pred kamerami," je opozoril na privilegij, da so dvoboji na izpadanje potekali na finalnem odru, kjer sta le dve tarči in lahko občinstvo doživeto spremlja viteški boj tekmovalcev.

"Na svetovnih pokalih na finalnem odru nastopajo le štirje najboljši, mi pa do tam še ne sežemo. Zato me je v Bakuju čakala ena redkih priložnosti," je bil vesel. Prestolnica Azerbajdžana, ki ne skriva želje, da bi nekoč gostila poletne olimpijske igre, je posnemala olimpijski turnir, kjer si lahko vsak dvoboj ogledaš v neposrednem televizijskem prenosu.

"Če bi bilo tako vedno, bi bil naš šport še bolj zanimiv," se je mladi športnik zamislil in globoko zavzdihnil, ker se je zavedal, da se bo težko kaj spremenilo na bolje.

Kmalu bo odpotoval v Južno Korejo

Ko se bo v torek vrnil v Slovenijo, ne bo dolgo stal križem rok. Zdaj si je dvignil samozavest, ki bi mu lahko pomagala do boljših rezultatov na univerzijadi v Južni Koreji. Začela se bo čez tri tedne, avgusta pa že sledi svetovno prvenstvo, kjer bo lovil kvoto za olimpijske igre. Tako bo poletje za Dena vse prej kot mirno.

Zanimivo je, da najboljši lokostrelci v Sloveniji trenirajo v manjših mestih. Kamnik, Ankaran in Postojna so središča največjih uspehov. "V Sloveniji je zelo malo članskih vrst," opozarja deveti lokostrelec z evropskih iger, ki ima za slovenske razmere dokaj nenavadno ime. "Tako so se odločili starši," je v smehu pojasnjeval slovenski reprezentant v lokostrelstvu, ki bi mu moralo biti uradno ime Denis, a mu vendarle ni. Zakaj?

"Starši so me v prvih urah v porodnišnici preimenovali. Oče je rekel, da me bo klical Deni, ko bom zrasel, pa bom spet Denis. Nato sta se premislila in mi odvzela zadnji črki," je dejal Den, ki je zadovoljen z odločitvijo, saj mu je nenavadno, a tudi kratko in jedrnato ime priraslo k srcu. Če bo dosegal še več podobnih vrhunskih rezultatov, se bo ustalilo tudi pri športnih poznavalcih.