Torek, 2. 4. 2019, 16.40
5 let, 7 mesecev
OLIMPIJSKI BAZEN V KOPRU
Grob koprski poseg v olimpijsko lastnino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,22
4
Olimpijskim krogom na pročelju koprskega bazena, s katerimi so Primorci grobo posegli v lastnino Mednarodnega olimpijskega komiteja, so vendarle šteti dnevi ali vsaj tedni.
Ko so v Kopru lanskega 16. novembra, vsega 48 ur pred prvim krogom lokalnih volitev, slovesno odprli pokriti bazen, ki stoji streljaj od morske obale in lučaj od nogometnega štadiona Bonifika ter je novi neposredni sosed istoimenske dvorane, so v tej potezi številni videli eno od zadnjih predvolilnih dejanj župana Borisa Popoviča. Ta se je nato po tesnem porazu v drugem krogu po kar 16 letih poslovil od županske pisarne in jo prepustil Alešu Bržanu.
Pokriti olimpijski bazen, s katerim se ne morejo pohvaliti v nobenem od največjih treh mest v državi (imajo ga le v Kranju), je seveda ostal. A ostalo je tudi sporno pročelje objekta. Na njem v oči bode pet olimpijskih krogov, eden najprepoznavnejših simbolov, predvsem pa ekskluzivna lastnina Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je brez soglasja slednjega v nobeni obliki ni dovoljeno uporabiti.
Sporni krogi v Kopru.
Opozorilo Olimpijskega komiteja Slovenije
Huda kršitev je poznavalce olimpizma zmotila že ob odprtju objekta, ki se ga je med drugim udeležil tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Krovna slovenska športna organizacija je sicer Koprčane, ki so za investicijo zbrali debelih osem milijonov evrov, kmalu zatem tudi uradno obvestila. "To je bila naša dolžnost. Gre za zaščito intelektualne lastnine," štiri mesece in pol pozneje zatrjuje generalni sekretar OKS Blaž Perko.
"Občino smo uradno opozorili. Ker pa se je vmes zamenjala lokalna oblast, smo na podoben način nagovorili tudi novo županovo ekipo. Dobili smo zagotovilo, da bodo krogi odstranjeni. Pričakujem, da bo torej položaj kmalu urejen," pravi Perko, ki na tako grobo zlorabo še ni naletel, s svojo ekipo pa pogosto opozarja na manjše kršitve. "Ne gre za zlonamernost. Večinoma namreč vse izhaja iz nepoznavanja pravil," dodaja.
Občina: Nadomestni simbol v najkrajšem možnem času
Skoraj pet mesecev po odprtju, ko bazen že služi svojemu namenu, krogi ostajajo del zunanje podobe. Pri koprskem zavodu za šport, ki drži roko nad osrednjimi športnimi objekti, žogico podajajo občini. Na slednji so nam priznali, da so seznanjeni z opozorilom in pripravljeni na obvezen ukrep.
"Župan MO Koper Aleš Bržan in predsednik OKS Bogdan Gabrovca sta se te teme dotaknila tudi ob nedavnem vljudnostnem obisku vodstva OKS na koprski občini in se uskladila, da bo občina v najkrajšem možnem času olimpijske kroge odstranila oziroma jih nadomestila z drugim simbolom," sporočajo iz koprske mestne občine.
Zgodba o olimpijskih krogih
Pet olimpijskih krogov spada med najprepoznavnejše simbole na zemeljski obli z jasno asociativno logiko občinstva, ki zlahka povežejo simbol s predmetom ali dogodkom. Po raziskavi, ki jo je pred OI v Riu 2016 ob asistenci Mednarodnega olimpijskega komiteja izpeljala agencija Kantar Media, se kar 93 odstotkov ljudi zaveda povezave med olimpijskim simbolom in olimpijski igrami.
Zakaj pet krogov?
Olimpijsko zastavo sestavlja pet sklenjenih krogov v dveh vrstah (v zgornji moder, črn in rdeč, na spodnji rumen in zelen) na beli podlagi. Danes samoumeven simbol ima dvojni pomen. Ko je oče simbola, baron Pierre de Coubertin, sicer tudi alfa in omega obuditve olimpijske ideje in krovne organizacije, pred več kot sto leti skiciral kroge, je ob tem poudaril, da pet krogov simbolizira pet delov sveta.
S tem je imel v mislih celine, ki so prispevale športnike na olimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu. Na Švedskem so poleg Evropejcev sodelovali še športniki iz Azije, Afrike, Avstralije in Amerik (Južne in Severne).
Dodaten pomen pa so imele tudi barve na zastavi. Z barvami petih krogov in belim ozadjem je bilo namreč mogoče sestaviti zastave vseh 28 držav udeleženk olimpijskih iger.
Del olimpijskih iger od leta 1920
Coubertin je kroge skiciral leta 1913, leto zatem jih je predstavil na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja v Parizu. Toda zaradi prve svetovne vojne in prve odpovedi iger (leta 1916 bi jih moral gostiti Berlin) je morala olimpijska družina na slovesni krst novega simbola čakati vse do leta 1920. Takrat je ob prisotnosti belgijskega kralja Alberta, ki je igre v Antwerpnu tudi slovesno odprl, prvič zaplapolala olimpijska zastava.
Vse odtlej je ta sestavni del vseh slovesnosti in iger na splošno. Uveljavil se je tudi sistem prehajanja zastave iz rok v roke gostiteljev. Tako je ena najprepoznavnejših zastav že dobri dve leti in pol v japonskih rokah. Do primopredaje je prišlo na zaključni slovesnosti zadnjih olimpijskih iger v Riu.
V lasti olimpijskega komiteja
Olimpijski krogi so "mamljivi" za številne zlorabe. Zato pri Mednarodnem olimpijskem komiteju, ki je lastnik olimpijskih znamk, napovedujejo oster boj proti zlorabi olimpijske lastnine. V prvi vrsti gre za priljubljeni "ambush marketing" oziroma trženje iz zasede, pri katerem različna podjetja pri oglaševanju skušajo uporabljati olimpijske simbole ali približke teh, čeprav za to nimajo pravice.
Pravico do uporabe olimpijskih simbolov (krogi, zastava, olimpijsko geslo …) ima namreč mednarodni komite oziroma podjetja, ki so v poslovnem razmerju z njim, organizatorjem iger ali nacionalnim olimpijskim komitejem. V Sloveniji je to OKS, ki mora skrbeti za zaščito olimpijskih simbolov in preprečiti uporabo, ki bi bila v nasprotju s pravili.
4