Petek, 6. 8. 2021, 16.16
3 leta, 4 mesece
PO ZLATI KOLAJNI JANJE GARNBRET
Janja Garnbret: Imela sem vse, le tega ne
S prepričljivo zmago v kombinaciji je Janja Garnbret upravičila vlogo velike favoritinje, potrdila status najboljše in najbolj vsestranske plezalke na svetu, postala prva olimpijska prvakinja v tem športu in dopolnila sanjsko slovensko zbirko. "Vse, vse sem podredila temu, da bi tukaj osvojila to odličje," je konec edinstvene olimpijske poti komentirala Korošica in napovedala, da se bo na OI vrnila v Parizu.
"Če sem kdaj mislila, da sem na tekmah svetovnega pokala ali celo na svetovnem prvenstvu pod pritiskom, sem na Japonskem spoznala, kako zelo sem se motila. Vse tisto je bilo nič. Nič proti pritisku, ki sem si ga tudi sama naložila. Takšnega pritiska še nisem čutila. Vedela sem, da sem imela vse. Le zlate olimpijske kolajne ne," je prve vtise po slovesni podelitvi, med katero je še tretjič v Tokiu zadonela Premrlova Zdravljica, zbirala prva plezalna dobitnica zlate kolajne v več kot 125-letni zgodovini modernih olimpijskih iger.
Dva trenutka sta napovedovala veličasten popoldansko-večerni razplet v športnem parku Aomi Urban Sports. Za prvega je na druženju z novinarji poskrbela kar Janja Garnbret sama, ko je samozavestno pripovedovala o tem, da tako dobro ni bila pripravljena še nikoli. Drugega nam je nehote ponudil dolgoletni član slovenskih olimpijskih odprav, ki nam je vsega dan pred kvalifikacijami zatrjeval, da je spoznal že kopico vrhunskih slovenskih športnikov, a da na takšno kombinacijo sproščenosti in osredotočenosti še ni naletel.
Ob trenutkih sreče in čestitkah z vseh koncev je slovenska športnica leta 2019 razmišljala tudi o tem, kaj vse je bilo vloženo v žlahtno kovino okoli vratu in čemu se je odrekla. "V to današnjo tekmo sem vložila vse. Dve leti sem trenirala le za kombinacijski nastop. Tudi zaradi tega so bila čustva ob zmagi tako zelo izrazita. Ponosna sem nase, da sem zdržala vse te pritiske," pripoveduje večkratna svetovna prvakinja, ki ima zdaj v svetovnem plezanju tisto, česar nima nihče – vse!
Učbeniška finalna predstava
Mlada Korošica je upravičenost najvišjih pričakovanj potrdila že v kvalifikacijah, kjer je tudi nekoliko slabši nastop v hitrosti ni iztiril, saj je nato v balvanih in težavnosti zlahka potrdila prvo mesto. Njena finalna predstava pa je nato spadala v učbenike o izvedbeni vrhunskosti v odločilnem trenutku – na tekmi kariere, za katero je morala zaradi novega, olimpijskega tekmovalnega formata odpreti povsem novo poglavje v svojem plezanju in razširiti repertoar, za nameček pa se je zaradi epidemije koronavirusa čakanje na olimpijski krst podaljšalo za eno leto.
Prvi del finalne trilogije je odprla z osebnim in kajpak tudi državnim rekordom v hitrostnem plezanju (7,81), ki je v njeni daleč najšibkejši disciplini zadostoval za peto mesto. V balvanih je nato zahtevno postavitev obrnila sebi v prid in bila pravzaprav sama sebi edina tekmica. Dovolj pove podatek, da se nobeni tekmici na nobenem od treh balvanov ni uspelo prebiti do vrha. Janji je to krepko pred časovno omejitvijo uspelo na prvih dveh, na tretjem pa se je, zavedajoč, da si je že zagotovila "enico", zadovoljila s prehodom v cono. Blestela je tudi v težavnostnem zaključku, v katerem je vrh ostal nedotaknjen. Daleč najvišje pa se je v umirjenem, premišljenem in elegantnem vzponu dvignila prav prvakinja iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu.
Sanjske olimpijske igre
"Sreča. Sreča, to je vse, kar čutim. Jokala sem že na fotelju pod steno. 'Daj, malce se umiri,' sem si dejala. Ni še vsega konec. Tudi iz spoštovanja do tekmic sem poskušala ostati mirna. Sledilo pa je res neizmerno veselje," se je po tekmi smejalo olimpijski prvakinji, ki je po opravljenem delu že ob spremljanju tekmic komaj zadrževala solze. Ko je nastop opravila še zadnja, jim je pustila prosto pot. Tudi pozneje, ko se je znašla v objemu trenerja Romana Krajnika, in pa na zmagovalnem odru, kjer sta jokali tudi obe Japonki Miho Nonaka in Akijo Noguči.
Z dvema zmagama in petim mestom je bil seveda Slovenkin zmnožek z naskokom najnižji na tekmi (5). Za srebro je tokrat zadostovalo 45 točk, za bron pa 64. "Želela sem zahtevno tekmo. Želela sem, da res najboljša plezalka postane prvakinja. Naj se vidi, kdo je najboljši. Tudi ko sem padla s stene na težavnosti, sem bila mirna. Vedela sem, da sem dala vse od sebe," je o razpletu dejala zlata Janja, ki je tako dopolnila izjemno bero OI 2020. Že pred njo sta namreč na najvišjo stopničko stopila kolesar Primož Roglič in kanuist Benjamin Savšek. Judoistka Tina Trstenjak je bila srebrna, Tadej Pogačar pa bronast. Že tako najbolj uspešne igre za samostojno Slovenijo lahko v soboto sklenejo še košarkarji.
Janja pa ... "Ne vem, kaj me čaka. S trenerjem sva se pogovarjala le o programu do današnje tekme. Vem pa, da bom plezala vsaj do Pariza 2024, pa čeprav včasih pomislim, da sem prava veteranka."
Kar nekaj japonskih ljubiteljev plezanja se je zbralo na ploščadi pred bližnjim nakupovalnim središčem, od koder so lahko čez ograjo videli vsaj del stene. Pesti so stiskali za domačinki, medtem ko pa je imela Garnbretova nekaj glasne podpore pri članih slovenske olimpijske delegacije. Mednje se je spretno pomešala tudi Mia Krampl, ki se ni prebila skozi kvalifikacijsko sito.
"Ajde Janči," je ob izrisanih olimpijskih krogih in kozi (besedna igra – goat kot koza v angleščini združuje začetnice označbe "najboljša vseh časov") napisala na kos kartona. "Seveda bi raje plezala. Žal se mi ni posrečilo. Danes sem bila tukaj z mislijo na Janjo in njeno zmago. Vem, koliko je vložila v ta nastop. Videlo se je, kako dobra je. Ona je 'vesoljček'. Vesela sem zanjo," 21-letna slovenska plezalka.
In kako bi tistemu delu slovenske javnosti, ki se je danes prek televizijskih ekranov prvič srečal s plezanjem in se ob tem učil tudi pravil, v laičnem jeziku pojasnila, zakaj je Garnbretova številka ena? "Težko bi našla en element, zaradi katerega je toliko boljša. Celota. Tehnično, koordinacijsko in fizično je izjemno močna. To so lastnosti, ki jih mora imeti dober plezalec," odgovarja druga slovenska plezalka, ki je prebila olimpijski led.
6