Druga kariera
Nedelja, 22. 9. 2024, 4.00
4 dni, 6 ur
Druga kariera (379.): Jelena Strel Kosmač
Jelena Strel Kosmač je na razpotju izbrala poslanstvo pomagati ljudem #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,44
Gostja 379. Druge kariere je nekdanja odbojkarica Jelena Strel Kosmač, danes doktorica medicine in specialistka dermatovenerologije.
Gostja 379. Druge kariere je nekdanja odbojkarica Jelena Strel Kosmač. Večkratno slovensko državno prvakinjo in pokalno zmagovalko, tudi reprezentantko, so na poti na tekme vselej spremljale medicinske knjige. Pri 28. letih se je znašla na razpotju: odbojka ali medicina? Izbrala je slednjo. Postala je doktorica medicine, nato še specialistka dermatovenerologije in dres zamenjala za zdravniško haljo, ki je danes njena dnevna spremljevalka.
Ljubljančanka Jelena Strel Kosmač se je odbojki z dvojčico Ledo zapisala v osnovni šoli. Sprva zgolj otroško spoznavanje športnega sveta je preraslo v ljubezen do te ekipne igre, ki ji je resno posvetila tako srednješolska leta kot tista na univerzi, ko je kljub zahtevnemu študiju na Medicinski fakulteti lep čas uspešno podajala roko športu in izobrazbi.
S Kamničankami se je leta 2010 veselila naslova državne prvakinje.
Oblekla je dres več slovenskih klubov. V njenem "portfoliu" so OK Sladki Greh, HIT Nova Gorica, ŽOK TPV Novo mesto, Vital Ljubljana in Calcit Volley Kamnik, ki jim je pomagala pisati zgodovino. Trikrat je bila državna prvakinja, štirikrat pa slovenska pokalna zmagovalka.
Nadela si je tudi reprezentančno opravo, tako v mlajših selekcijah kot na začetku članske poti. To je končala relativno zgodaj, pri 28 letih. A ko danes potegne črto, obžalovanja ni.
Ponosna na prehojeno pot
"Na moji poti je šlo vse zelo spontano. S sestro sva skupaj začeli v času osnovne šole, ko naju je trener povabil v OK Krim. Skupaj sva igrali v članski kategoriji pri OK Sladki Greh, ki je bil organiziran na res visoki ravni. Dve leti zapored smo osvojile naslova državnih in pokalnih prvakinj, nato pa sem se odločila, da se preizkusim še drugje. Odšla sem v HIT Nova Gorica, kjer smo postale pokalne prvakinje, pa v ŽOK TPV Novo mesto, kjer smo bile druge, in Calcit Kamnik, kjer sem bila tudi kapetanka. Takrat smo Calcit Kamnik prvič pripeljale do naslova državnih in pokalnih zmagovalk. Lepi časi, kar nekaj lovorik se je nabralo. Ko danes pogledam nazaj, sem ponosna na celotno prehojeno pot," pripoveduje 39-letnica, ki se je sprva v mlajših kategorijah udejstvovala na položaju podajalke, pozneje v mladinski in članski kategoriji pa se je preselila na mesto srednje blokerke.
O tem, kako koristno je bilo odbojkarsko poglavje za življenje po njem:
Med vožnjo na tekme so jo spremljale knjige o anatomiji, patofiziologiji, interni medicini, kirurgiji ...
Pred debelim desetletjem, ko je usklajevanje športa in študija postajalo vse zahtevnejše, se je znašla na razpotju: odbojka ali medicina? Izbrala je slednjo in se povsem posvetila smeri, ki jo je vodila v drugo kariero. Vselej je vedela, da v tej želi pomagati ljudem.
"Spomnim se, da sem imela, ko smo se vozile na gostovanja, na tekme, s seboj knjige o anatomiji, interni medicini, patofiziologiji, kirurgiji … ostala dekleta pa so brala bolj lahkotno čtivo, kot so Lady, Story ..."
"Vedno sem bila zelo sočutna, empatična do ljudi, od nekdaj sem jim hotela pomagati, tako sem nekako naravno izbrala ta študij. Zavedala sem se, da me čaka trda pot, da ob odbojki ne bo lahko še študirati, a prav šport mi je precej pomagal pri tem, da sem vztrajala, saj marsikdo lahko obupa. Bilo je zahtevno. Spomnim se, da sem imela, ko smo se vozile na gostovanja, na tekme, s seboj knjige o anatomiji, interni medicini, patofiziologiji, kirurgiji ... ostala dekleta pa so brala bolj lahkotno čtivo, kot so Lady, Story ... (smeh, op. a.). A vedela sem, da je to edina pot, da mi uspe in da doštudiram. Vsak prosti trenutek, ki sem ga imela, sem izkoristila za učenje. Od nekdaj sem bila zelo organizirana. Ko pogledam nazaj, mi je proti koncu študija uspelo kar hitro opraviti precej izpitov, da sem še sama sebe kar malo presenetila," se časov simbioze odbojke in študija spominja naša sogovornica.
Tudi na mivki
S sestro dvojčico Ledo sta leta 2010 nenadejano zaigrali v finalu državnega prvenstva na mivki in osvojili drugo mesto.
Ne le v dvoranah, njen tekmovalni teren je bila tudi mivka. Med drugim je igrala v paru z dvojčico Ledo, Matejo Veber, Tjašo Zupan, Uršo Podlesnik, Jeleno Pešič. Prav s sestro je leta 2010 vknjižila najboljši rezultat, ko sta nenadejano postali državni podprvakinji.
"Tudi lepi spomini. Spomnim se, da sva šli s sestro na državno prvenstvo brez treninga. Prek kvalifikacij, v katerih sva se uigravali, sva potem nepričakovano prišli v finale."
Ko se je pri 28 letih znašla na razpotju med odbojko in medicino, se je odločila za drugo poglavje življenja.
Odločila se je za drugo poglavje življenja
Med kariero je dobila ponudbo za igranje v Italiji, a ... "Imela sem možnost iti v tujino, v Italijo, a sem kolebala. Če bi odšla v tujino, bi prekinila stik s fakulteto. Menim, da bi se bilo zelo težko vrniti v medicino, tako da sem ostala v Sloveniji. Po šestletnem študiju na Medicinski fakulteti me je čakalo še pripravništvo, odločila pa sem se tudi za specializacijo. Pri pripravništvu smo imeli turnus in takrat sem morala izbrati, ali bom nadaljevala z odbojko ali pa s študijem. Odločila sem se, da je čas za drugo poglavje v življenju, zato tudi relativno hiter konec kariere. Na razpis za želeno specializacijo, odločila sem se za dermatovenerologijo, sem dolgo čakala. Specialistični izpit je bil kar stresen, ena od prelomnic v življenju, a imela sem vso podporo družine, partnerja Bogdana, ki me je spodbujal, tako da sem hvaležna, da sem ga opravila," razlaga Strel Kosmač, ki si je družino ustvarila z nekdanjim odbojkarjem, pozneje pa trenerjem Bogdanom Kotnikom.
Od nekdaj je vedela, da želi pomagati ljudem.
Pomagati pacientom z novimi spoznanji in jim nuditi najboljšo mogočo oskrbo
Kot specializantka je bila zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, tam kratek čas delala tudi po specialističnemu izpitu, zadnji dve leti pa opravlja svoje delo v Dermatologiji Rogl/Fabjan. To zajema predvsem področje dermatoonkologije (diagnostika in zdravljenje benignih (nenevarnih) in malignih (rakavih) kožnih tumorjev), splošne dermatologije in dermatokirurgije.
"Dermatovenerologija je veja medicine, ki se ukvarja z odkrivanjem in zdravljenjem bolezni kože, las, nohtov ter spolno prenosljivimi okužbami. Moje vsakdanje delo zajema predvsem odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje kožnih bolezni. Od aken, atopijskega dermatitisa, alergijskih reakcij, luskavice, melanocitnih znamenj, tumorjev kože … Pacientom želimo kar se da najbolje pomagati s kakšnimi novimi spoznanji, novimi raziskavi, pa tudi na način, da se jim res ponudi najboljšo možno oskrbo," pripoveduje o svojih zadolžitvah.
Njeno delo zajema predvsem področje dermatoonkologije, splošne dermatologije in dermatokirurgije.
Dober odziv na kampanje Euromelanoma
Pri delu se srečuje tudi s kožnim rakom. Kako dobro smo Slovenci ozaveščeni o njem? "Mislim, da je bil odziv na kampanje Euromelanoma, s katerimi želimo ozaveščati o kožnem raku in pomenu preventive, kar dober. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da je pregledovanje kože pomembno, zagotovo so tudi kakšni, ki se ne, včasih pa imamo tudi koga, ki je morda še pretirano obremenjen, zaskrbljen," pravi mama tri in pol leta starega sina Oliverja, ki se službenega stresa otresa z rekreacijo, med katero pa ni odbojke.
"Danes mi ni nič žal, niti minute, da sem izbrala to pot. Hkrati pa sem vesela, da sem zraven uspela doštudirati, dobiti želeno specializacijo in da danes delam to, kar rada počnem, v tem se vidim tudi čez leta."
Na odbojko nič več
"Kolikokrat grem za lastno veselje na odbojko? Zelo redko. Pri tem sem kar malo obrnila ploščo. Ne vleče me, pa ne vem, zakaj. Odbojkarska zgodba je zaključena, tudi kolena ne vem, če bi zdržala. Med kariero hvala bogu nisem imela težjih poškodb, morda kakšne manjše, zvin gležnja, udarec v koleno, a kaj hujšega na srečo ni bilo. Je pa od samih skokov in obremenitev pri teh prišlo do obrabe hrustanca. A to je davek vrhunskega športa, nekako vzameš v zakup. Me smo igrale na res vrhunski ravni. Pri Sladkem Grehu je bilo res urejeno na visoki ravni. Danes mi ni nič žal, niti minute, da sem izbrala to pot. Hkrati pa sem vesela, da sem zraven uspela doštudirati, dobiti želeno specializacijo in da danes delam to, kar rada počnem, v tem se vidim tudi čez leta. Moje poslanstvo je pomagati ljudem," je zaključila nekdanja odbojkarica.
Preberite še:
