UEFA liga prvakov
Jan Oblak
Četrtek, 29. 8. 2019, 9.56
1 leto, 7 mesecev
Žreb skupinskega dela lige prvakov 2019/20
Scenarij, ki po tanku in traktorju še bolj razvnema domišljijo Hrvatov in Srbov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,93
3
Za evropsko lovoriko, o kateri sanja vsak klub, se bo potegovalo 32 udeležencev. Nagrado bo najboljšemu 30. maja 2020 v Turčiji izročil predsednik Uefe Aleksander Čeferin.
Danes bo v Monte Carlu zelo slovesno in vroče. V dvorani Grimaldi Forum se bo zbrala evropska klubska nogometna smetana, predstavniki 32 klubov iz 16 držav, ki se bodo od 17. septembra potegovali za najpomembnejšo lovoriko, kar jih je mogoče osvojiti v Evropi. Za naslov evropskega prvaka, ki ga brani Liverpool. Na Hrvaškem, v Srbiji in tudi drugod vzbuja posebno pozornost možnost, da bi se v isti skupini srečala zgodovinska rivala Dinamo Zagreb in Crvena zvezda!
Kdo bo sodeloval na današnjem žrebu?
Boben 1:
Liverpool (Ang), Chelsea (Ang), Barcelona (Špa), Manchester City (Ang), Juventus (Ita), Bayern (Nem), PSG (Fra), Zenit (Rus – Miha Mevlja)
Boben 2:
Real Madrid (Špa), Atletico Madrid (Špa – Jan Oblak), Borussia Dortmund (Nem), Napoli (Ita), Šahtar (Ukr), Tottenham (Ang), Ajax (Niz), Benfica (Por)
Boben 3:
Lyon (Fra), Bayer Leverkusen (Nem), RB Salzburg (Avt), Olympiakos (Grč), Club Brugge (Bel), Valencia (Špa), Inter (Ita – Samir Handanović), Dinamo Zagreb (Hrv – Petar Stojanović)
Boben 4:
Lokomotiv Moskva (Rus), Genk (Bel), Galatasaray (Tur), RB Leipzig (Nem – Kevin Kampl), Slavia Praga (Češ), Crvena zvezda (Srb), Atalanta (Ita – Josip Iličić), Lille (Fra)
Prvi krog skupinskega dela lige prvakov bo odigran 17. in 18. septembra, zadnji pa 10. in 11. decembra. Finale bo 30. maja 2020 v Istanbulu na olimpijskem stadionu Atatürk.
Real kot nenosilec!
Beli baletniki bodo skušali v tej sezoni prikazati boljše predstave kot v prejšnji, ko jih je v osmini finala lige prvakov izločil Ajax.
Pogled na seznam nosilcev je razkriva zanimivo druščino, ki ponuja kar nekaj vprašanj. Zakaj v prvi kakovostni skupini na primer ni takšnega velikana, kot je Real Madrid? Zato, ker se je v prvem bobnu znašlo osem nosilcev, ki jih je Uefa izbrala po posebnem, vnaprej določenem ključu. Časti članstva v najmočnejši skupini so deležni le branilec naslova (Liverpool), zmagovalec lige Europa (Chelsea) in pa šest prvakov držav z največjim koeficientom uspešnosti v evropskih tekmovanjih (Španija, Anglija, Italija, Nemčija, Francija in Rusija).
Ker so beli baletniki v la ligi osvojili šele tretje mesto, so se morali kljub največjemu koeficientu uspešnosti (146 tisoč) med vsemi evropskimi klubi zadovoljiti s položajem v drugem bobnu. Vsi preostali udeleženci lige prvakov (prav vsi so deležni ogromne finančne nagrade Uefe – 15,25 milijona evrov) so se na podlagi koeficienta, v katerem so zajeti rezultati zadnjih petih sezon, razdelili v drugo, tretjo in četrto kakovostno skupino.
Obračun, ki bi bil več kot le nogometna tekma
Navijači Crvene zvezde so si po velikem remiju proti Young Boys (1:1 v Beogradu) privoščili veliko slavje.
Prvič po 20 letih se je pripetilo, da zagrebški Dinamo med evropsko elito ni uvrščen v četrti, ampak tretji boben. S tem se ponuja priložnost, ki že dalj časa fascinira ljubitelje nogometa na Hrvaškem in v Srbiji, saj bi se lahko v ligi prvakov v isti skupini srečala Dinamo in Crvena zvezda.
Zgodovinsko gledano gre za goreča rivala, katerih nikoli odigrana tekma na Maksimirju 13. maja 1990, polna navijaških incidentov in ostrega odgovora policije, je ponujala svojevrstno uverturo v poznejša dogajanja, polna vojnih grozot in trpljenja. Evropska nogometna zveza (Uefa) tega, da bi lahko takšni tekmi (v Zagrebu in Beogradu) predstavljali najvišjo mogočo stopnjo tveganja, ni upoštevala v tolikšni meri, da bi že vnaprej preprečila tovrstno kombinacijo žreba. Za dodaten dvig napetosti sta poskrbela še nedavna prizora izpred stadionov v prestolnicah Srbije in Hrvaške. Na prvi je bil v ospredju vojaški tank, na drugi pa traktor. Oba vozila sta močna simbola bolečih dogodkov izpred četrt stoletja, ko je na precejšnjem delu Hrvaške divjala vojna.
Crvena zvezda proti Dinamu? Komentarja iz Beograda in Zagreba.
Navijači Dinama po razpadu Jugoslavije še niso spremljali dvoboja med modrimi in Crveno zvezdo.
"Nimamo želje, a bi rad videl, da se pomerimo z Dinamom. Samo zato, da pokažemo na igrišču, kdo je boljši. Mislim, da je Crvena zvezda najboljši in največji klub v regiji. Bi pa zagotovo ta dvoboj poskrbel za dogajanja zunaj igrišč, ki nimajo povezave s športom. Temu bi se najraje izognili," je dejal generalni direktor beograjskega velikana Zvezdan Terzić.
"To bi bilo zanimivo za medije. Bomo videli, kako bo. Dobro se bomo pripravili na tekme. Verjamem, da smo lahko na dveh tekmah boljši od Crvene zvezde," je sporočil trener Dinama Nenad Bjelica in zadnjo "provokacijo", ko se je pred beograjskim stadionom znašel tank, označil za nepotrebno. "Ne potrebujemo dvigovanja napetosti in vračanja v preteklost. Živimo v sedanjosti, zato moramo iskati načine, kako vzpostaviti drug z drugim čim boljše odnose," je dodal hrvaški strateg, ki ima veliko zaupanje v sposobnosti Petra Stojanovića.
Handanovića rešil novejši dogovor
Samir Handanović je pri milanskem Interju deležen posebne časti.
Povsem drugače je pri predstavnikih Rusije (Zenit in Lokomotiv) ter Ukrajine (Šahtar), ki se tudi v tej sezoni zaradi političnih napetosti med državama ne bodo mogli pomeriti med seboj. V skupini se ne bo moglo pomeriti več klubov iz iste nacionalne zveze, vselej bodo to predstavniki štirih različnih držav. Največ (po štiri) predstavnikov imajo najmočnejše štiri države. To so Anglija, ki se je v prejšnji sezoni ponorčevala iz preostalega dela Evrope, saj je dala vse finaliste lige prvakov in lige Europa, Španija, Italija in Nemčija. V posebnem dogovoru z Uefo, ki jo je predstavljal predsednik Aleksander Čeferin, imajo od sezone 2018/19 omogočeno pravico do štirih udeležencev, ki jim ni treba igrati kvalifikacij.
Zaradi tega se je med drugimi že drugič zapored po podobnem scenariju med elito znašel milanski Inter. V serie A je stežka osvojil četrto mesto, v Evropi pa bo poskušal s kapetanom Samirjem Handanovićem doseči še boljši rezultat kot lani, ko mu je poznejši finalist Tottenham spretno preprečil napredovanje v osmino finala.
Na delu kar šest Slovencev, se bo pisala zgodovina?
Josip Iličić bo bogato kariero začinil še z nastopi v ligi prvakov.
V skupinskem delu lige prvakov bo nastopilo kar šest klubov s slovenskimi legionarji. Prvič v zgodovini bi se lahko celo zgodilo, da bi eno izmed osmih skupin sestavljali štirje klubi, prav vsi okrepljeni s Slovenci. Med njimi so štirje aktualni reprezentanti (Miha Mevlja, Jan Oblak, Petar Stojanović in Josip Iličić), dva pa sta se že poslovila od državnega dresa (Samir Handanović in Kevin Kampl).
V svojih klubih skoraj vsi računajo na polno zaupanje trenerja, z minutažo (vsaj v začetku sezone) ne more biti zadovoljen le obrambni steber slovenske izbrane vrste Mevlja, ki po vrnitvi iz Rostova pri Zenitu še ni v najresnejših načrtih trenerja Sergeja Semaka.
Atalanta je edini debitant med evropsko elito, podobno med slovenskimi udeleženci velja za Iličića, "polovično" pa za Red Bull Salzburg, saj bo bogati avstrijski klub prvič nastopil v ligi prvakov, odkar preskakuje nogometne ovire s pomočjo kapitala radodarnega pokrovitelja. V ligi prvakov je nastopil že v prejšnjem stoletju (1994/95), a takrat še kot predhodnik Casino Salzburg. Brez povezave z rdečimi biki.
Bomo priča "skupini smrti"?
Evropski prvak Liverpool je v novo sezono vstopil z evropskim superpokalom.
Ljubitelji nogometa se že lep čas kratkočasijo s sestavljanjem različnih kombinacij, v katerih prednjačijo tako imenovane "skupine smrti". Scenariji so brutalni, saj bi lahko ples kroglic poskrbel tudi za takšne skupine, kot so Liverpool, Real Madrid, Inter in RB Leipzig ali pa Manchester City, Atletico, Lyon in Atalanta … Veliko je možnosti, prav lahko pa se zgodi, da bi vsi štirje udeleženci ene izmed osmih skupin prihajali iz lige priljubljene "petice" (Ang, Fra, Ita, Nem in Špa).
Po drugi skupini so mogoče tudi skupine, ki na prvi pogled bolj spominjajo na udeležence evropske lige. Primer ponuja skupina z Zenitom, Benfico, zagrebškim Dinamom in praško Slavio.
Messi, Ronaldo ali van Dijk?
Virgil van Dijk je ogromna obrambna moč aktualnega evropskega prvaka.
Žreb bo potekal na slovesnosti v Monte Carlu, kjer bo evropska krovna zveza razglasila najboljše v prejšnji sezoni. Tako bo nagrado prejel najboljši nogometaš prejšnje sezone lige prvakov (za prestižno lovoriko kandidirajo Argentinec Lionel Messi, Portugalec Cristiano Ronaldo in Nizozemec Virgil van Dijk), pa najboljša nogometašica (vse tri kandidatke nastopajo v dresu evropskega prvaka Lyona -. Angležinja Lucy Bronze, Norvežanka Ada Hegerberg in Francozinja Amandine Henry), najboljši vratar, branilec, zvezni igralec in napadalec, posebno nagrado predsednika Čeferina pa bo prejel legendarni Francoz Eric Cantona.
Med kandidati ni Slovencev, še najbližje je bil čuvaj mreže Atletica Jan Oblak, ki je v razvrstitvi vratarjev osvojil končno četrto mesto.
3