Vsi s(m)o imeli prav, zgodil se je nogomet

"Rop stoletja v Madridu!" "Na Santiagu Bernabeu je zmagala pravica." "Tega preprosto ne bi smel soditi!" "Bila je enajstmetrovka!" "Kakšna kraja!" "Najboljša sodniška odločitev vseh časov."

To je le nekaj povsem nasprotujočih si mnenj o dogajanju v Madridu, ki so končali na naslovnicah nekaterih svetovnih medijev po tekmi med Juventusom in Realom, po kateri se je ta še osmič v nizu uvrstil v polfinale lige prvakov.

"To je odločitev na meji zdravega razuma. Tega ne bi sodil nihče." "Sprejel je zelo pogumno, a pravilno odločitev." "Piskati tako mejen prekršek na tako pomembni tekmi tik pred koncem je nezaslišano." "Prekršek je bil, priložnost za gol je bila čista, odločitev sodnika je pravilna." "Povsem neizkušeni sodnik je izgubil kompas in poskrbel za škandalozno odločitev." "Sodnik je dokazal, da spada med najobetavnejše. Ostal je miren in sprejel pravilno odločitev."

Tole pa je izbor nekaterih mnenj strokovnih komentatorjev z vsega sveta o sporni 93. minuti na Santiagu Bernabeuu.

"Ne moreš biti človek, če pokažeš na tako sporno enajstmetrovko v 93. minuti. Namesto srca moraš imeti vrečo smeti." "Ne vem, zakaj so nogometaši Juventusa protestirali. To je bila čista enajstmetrovka." "Dotaknil sem se žoge in Lucas Vazquez se je vrgel po tleh. Izpasti po takšni enajstmetrovki je absurdno." "Bila je enajstmetrovka. Ko sem želel udariti po žogi, me je branilec Juventusa udaril od zadaj in me podrl na tla." "Takoj sem vedel, da enajstmetrovke ni bilo. Ko sem si potem ogledal posnetek, pa sem se lahko samo smejal." "Enajstmetrovka je bila. Sodniška odločitev je povsem pravilna."

Prebrali ste izjave, ki so po vročem razpletu tekme v Španiji prišle iz taborov poražene in zmagovite ekipe.

Pomnožite vse našteto z nekaj tisoč in dobili boste še milijone nasprotujočih si mnenj, ki iz sekunde v sekundo nastajajo izpod prstov množic nogometnih navdušencev od skrajnega zahoda ZDA in skrajnega vzhoda Rusije. Navijači Juventusa so seveda prepričani, da se jim je zgodila velika krivica. Pristaši Reala zadovoljno ugotavljajo, da je bila odločitev pravična. Vmes je morje takšnih, ki ne vedo, na katero stran bi se postavili.

Vsi govorijo in komentirajo po tem, ko so si posredovanje nesrečnega Medhija Benatie nad srečnim Lucasom Vazquezom ogledali večkrat v počasnem videoposnetku in iz vseh mogočih zornih kotov.

Angleški sodnik Michael Oliver je moral v kotlu morda najbolj kultnega nogometnega štadiona na svetu, pred več kot 70 tisoč razgretimi navijači, obkrožen z nekaj deset nogometnimi milijonarji in ob pritisku milijardnega nogometnega občinstva odločitev sprejeti v trenutku.

Igralca sta se dotaknila. Branilec Juventusa se je dotaknil žoge. Je ob tem udaril tudi napadalca Reala? Španec je padel. Bil je v čisti priložnosti za gol. Do konca tekme je bilo le še nekaj sekund.

Vse to in še marsikaj je šlo komaj 33-letnemu sodniku na najpomembnejši tekmi na njegovi dozdajšnji poti nogometnega sodnika verjetno po glavi, odločiti se je moral v sekundi ali dveh.

Ko je pihnil v piščalko in malce za tem izključil gospoda v nogometnih čevljih, Gianluigija Bufffona, ki se v izjavah po tekmi ni vedel nič kaj gosposko, je zapečatil svojo usodo. Če bi namesto tega ob usodnem trenutku odmahnil z roko in bi Real pozneje napredoval, bi na to odločitev takoj po tekmi pozabili vsi. Če bi evropski prvaki izpadli, bi se o tem pogovarjali še kak dan ali dva, morda tudi tri, a potem bi se vse skupaj kmalu vrnilo v normalne tirnice. Tako pa je odločil tekmo. Nekaj minut za tem, ko so se strasti umirile in je Cristiano Ronaldo svetu spet razkazoval svoje mišice, je bilo vsega konec.

Neizkušeni sodnik, ki se je na zelenici madridskega štadiona znašel samo zaradi tega, ker nihče ni upal niti pomisliti, da bi se lahko zgodilo to, kar se je, bi, če bi lahko zavrtel čas nazaj in če ima vsaj malce zdrave pameti, moral ravnati drugače.

Tako pa ga bo, kakorkoli se bo že nadaljevala njegova sodniška pot, skorajda zagotovo doletela podobna usoda, kot je doletela Toma Henninga Ovreba. Norvežana, ki se ga svet spomni samo po letu 2009 in sporni tekmi med Chelseajem in Barcelono v Londonu, pa čeprav je sodil, in to uspešno, še kopico tekem na najvišji ravni.

Nesrečni angleški možakar s piščalko v roki, ki je podaljšal neverjeten strelski niz Ronalda, je pač stopil v brezno, pa čeprav zaradi sporne odločitve, ki to sploh ni.

Dogajanje v kazenskem prostoru Juventusa poznega sredinega večera v Madridu spominja na situacijo, v kateri dva človeka stojita vsak na eni strani številke šest (oziroma devet), izrisane na tleh. Oba trdita svoje in oba imata prav, a se hkrati motita.

Tudi zaradi tega je nogomet v zadnjih dveh dneh stvar diskusije med čistilkami in bogatimi odvetniki. Med punkerji in tistimi, ki prisegajo na pop. Med mladimi in starimi. Med levimi in desnimi ... Tudi zato se odlični nogometaši po cestah vozijo v ferrarijih, porschejih in lamborghinijih, ne pa v fiatih, škodah in renaultih ... In tudi zaradi tega je nogomet tako zelo pomemben, da pogosto marsikje preraste vse okvire športne igre.

V sredo zvečer se je v Madridu zgodil nogomet.