V Ljubljani se je spet rodila ljubezen z navijači

Predvsem kar zadeva vzdušje na tribunah in enotnost z navijači. Pa čeprav sprva ni kazalo najbolje. Ob prvem sodnikovem žvižgu se je na največjem nogometnem objektu zbralo komaj kaj več kot tisoč gledalcev. Organizirana navijaška skupina Green Dragons, ki se je po odhodu predsednika Izeta Rastoderja ‒ mimogrede, tekmo si je ogledal tudi njegov naslednik Milan Mandarić ‒ vrnila na domače tekme Olimpije, je sicer vseskozi glasno navijala in v Stožice prinesla, kar je močno manjkalo, a pogled na številne prazne zelene in sive stole je bil žalosten.

Toda bolj ko je šla tekma proti koncu, bolj veselo je bilo. Nogometaši Olimpije so na zelenici igrali zelo všečno, medtem je bilo okoli njih vzdušje vse glasnejše. Sodelovali so organizirani in tudi navadni navijači. "Olimpija, Olimpija …!" je zvenelo s tribun, te so se pozneje tudi nekoliko napolnile. Na koncu je bilo navijačev že blizu dva tisoč. Vsekakor ne toliko, kot je marsikdo pričakoval, a vseeno dovolj, da je bil domači trener zelo zadovoljen.

Upa, da bo septembra navijačev petkrat več

"Že pred tekmo sem rekel, da bi bilo iluzorno pričakovati, da jih bo prišlo toliko. Moramo se začeti ukvarjati s trženjem, v nizu odigrati dobrih šest, sedem tekem, glas o naši igri mora priti v deveto vas. Verjamem, da so tisti, ki so prišli tokrat, zadovoljni. Da so prepričani, da denarja niso vrgli preč. Še vedno je bilo veliko napak, a fantje so se trudili. Ko bomo dobili še nekatere igralce, ko bo prišlo do izraza delo vseh nas v klubu, bo še bolje. Upam, da bo septembra na tribunah štirikrat, petkrat več navijačev. S tem, kolikor jih je prišlo danes, sem zelo zadovoljen. Za prvič je odlično. Napredek je v primerjavi s prejšnjo sezono očiten," je pozitivnost kar žarela iz Marijana Pušnika, ta se je ob tem vsakemu, ki je prišel in si ukradel čas v dopustniškem obdobju in v veliki vročini, iskreno zahvalil.

Spet velika ljubezen med navijači in nogometaši

Ni dvoma, prvi del nove zgodbe v Olimpiji je vsekakor pozitiven. Prizori z zelenice Stožic po zadnjem sodnikovem žvižgu povedo vse. Gledalci, kolikor jih je bilo, so vstali in ploskali. Igralci so jim vrnili z enako mero. Hodili so naokoli in se seveda najdlje ustavili pod tribuno z organiziranimi navijači. Najprej so pred njimi celo počepnili, pozneje so vstali, skupaj poskakovali in glasno prepevali. Trajalo je kar nekaj časa.

Vsekakor prizori, povsem drugačni od tistih iz preteklosti. Takrat Green Dragonsov sploh ni bilo. Po hodnikih največjega slovenskega štadiona pa so nogometašem Olimpije grozili, z nekaterimi so tudi fizično obračunali. Zdaj je spet prisotna ljubezen. Pomemben delež, a nikakor najbolj pomembnega, je k temu prispevala tudi všečna in učinkovita predstava na igrišču.

Pol ure zelo všečne igre in padec

Obubožana Gorica seveda ni pravo merilo, a zmaga s 4:1 je vsekakor rezultat, ki mu velja zaploskati. Kaj se je na igrišču sploh dogajalo? Od prve minute je nova, agresivna Olimpija krenila proti vratom gostov. Napak je bilo kar nekaj, a igra je bila spodbudna. Po 18 minutah so Ljubljančani prišli do vodstva, najprej je stoodstotno priložnost zapravil mladi napadalec Andraž Šporar, ta je bil tokrat kapetan domačih, do odbite žoge je prišel Nik Kapun in žogo zlahka spravil v mrežo.

Že sedem minut pozneje je bilo 2:0. Sijajna akcija Šporarja, ki je prodrl v kazenski prostor, Matica Finka, ta je žogo poslal pred vrata, in Roka Kronavetra, ki je dobro stekel pred gol in jo spravil v prazen gol. Akcija v slogu Barcelone. Vredna aplavza, ki ga je seveda tudi požela.

Navijači so bili navdušeni, nekateri so verjetno že pomislili na točo golov v mreži gostov, a v zadnjih desetih minutah prvega dela igre je Olimpija pokazala veliko slabosti in predvsem to, da še zdaleč ni formirana ekipa. Novogoričani so začeli napadati in v 45. minuti prišli do gola. Povsem osamljenega so Ljubljančani pustili Sandija Arčona, ta je streljal z roba kazenskega prostora in zadel. Že nekaj trenutkov pozneje bi lahko gostje Olimpijo šokirali še enkrat, a Amel Džuzdanović ni bil dovolj natančen.

Zadnje pol ure za nasmeh na obrazih navijačev

Trener Olimpije je bil besen, svojim varovancem je ob odmoru prav gotovo napel ušesa. V prvem delu drugega polčasa so Ljubljančani umirili igro, navdušili seveda niso, a vsaj niso imeli težav. Potem so prestavili v višjo prestavo in v 68. minuti zasluženo prišli do novega gola. Po dolgi podaji Darijana Matića je žogo v kazenskem prostoru v slogu nogometnih mojstrov umiril Kronaveter, v naslednjem trenutku pa efektivno udaril po žogi in zadel. Mariborčan, ki je debitiral v ljubljanskem dresu, je postavil piko i dobri predstavi. Pozneje bi lahko zadel še tretjič, a je novo veselje preprečila vratnica. Dve minuti pred koncem tekme je do gola, ki za samozavest prav gotovo pomeni veliko, prišel tudi največji dragulj Olimpije, mladi napadalec Šporar.

Za skoraj idealen ljubljanski nogometni večer, ki je imel le eno napako. Premajhno število gledalcev, jasno. A če bodo varovanci Pušnika, ki med navijači iz dneva v dan uživa več zaupanja, tudi v prihodnosti igrali tako, kot so tokrat, se ne bi smeli bati, da se velika želja koroškega trenerja ne bi izpolnila. V tem primeru jih bo že čez mesec ali dva štirikrat, tudi petkrat več. A počasi, prva lastovka še ne prinese pomladi. Na to je opozoril tudi trener Olimpije …