Petek, 3. 4. 2020, 4.47
4 leta, 7 mesecev
Tjaša Tibaut
Slovenska športnica z doktoratom umirja žogo: Še nobena pandemija ni izkoreninila človeštva in tudi ta je ne bo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
5
Nogometašica Tjaša Tibaut, nekdanja reprezentantka in članica ŽNK Pomurje, je prvič v svojem življenju šport postavila na prvo mesto. Po končanem doktorskem študije iz biomedicine in delu na Kemijskem inštitutu, je januarja oblekla dres italijanskega prvoligaša UPC Tavagnacco. A tako kot vse, je tudi njo in njene nove soigralke, ustavil novi koronavirus. Kako se spopada s trenutno situacijo?
"Še nobena pandemija ali epidemija ni izkoreninila človeštva in tudi ta je ne bo," pretirano paniko in apokaliptične napovedi ob aktualni koronakrizi umirja slovenska nogometašica Tjaša Tibaut, ki je po končanem doktoratu iz biomedicine letos prvič v svojem življenju šport postavila na prvo mesto. Januarja je podpisala pogodbo z italijanskim prvoligašem UPC Tavagnacco, a namesto da bi se v teh dneh pripravljala na nadaljevanje tekem v italijanskem državnem prvenstvu, ji preostane le to, da za formo skrbi doma. V solo izvedbi. Tako kot to v obdobju pandemije velja za vse športnike stare celine in širše. Kako se spopada s trenutno situacijo?
Najboljša strelka slovenskega državnega prvenstva (319 zadetkov), nekdanja članica slovenske nogometne reprezentance in Ženskega nogometnega kluba Beltinci Tjaša Tibaut se trudi, da tudi v času pandemije novega koronavirusa čim manj pozornosti in energije usmerja v karkoli negativnega okrog sebe.
Razmere sprejema takšne, kot so
"Tudi te razmere poskušam sprejeti takšne, kot so, ter vsak dan narediti vse, da se sama počutim dobro in pozitivno. V primerjavi z lanskim letom, ko sem se odločila, da bom ves svoj čas namenila športu oziroma karieri, se moj način življenja niti ni tako spremenil.
"Nogomet sicer pogrešam, ampak sem zadovoljna že s tem, da lahko vsak dan na kakršenkoli način naredim nekaj zase."
Treniram, kolikor mi telo dopušča, preostanek časa pa namenim pripravi hrane in regeneraciji. Razlika je le, da ne treniram z žogo na igrišču in z ekipo ter da ni tekem. Nogomet sicer pogrešam, ampak sem zadovoljna že s tem, da lahko vsak dan na kakršenkoli način naredim nekaj zase," pravi 31-letna Prekmurka.
Trenira individualno, po programu, ki ji ga, tako kot njenim soigralkam pri italijanskem prvoligašu UPC Tavagnacco, vsakodnevno pošiljajo trenerji. S klubskimi kolegicami ostaja v stiku prek enega od družbenih klepetalnikov, kjer se obveščajo o razmerah in novostih. Tjaša se zaveda, da ima glede na vse skupaj precejšnjo srečo, saj kljub temu, da mora trenirati sama, to še vedno lahko počne na prostem, o čemer njene soigralke iz Italije, ki je med najbolj prizadetimi državami zaradi novega koronavirusa, lahko le sanjajo.
"Večina nas je v tem trenutku doma in imamo tudi več časa, da skrbimo zase. Mislim, da je to v tem trenutku najpomembnejše. Nikakor ne vidim rešitve v tem, da razglabljamo ter dodatno potenciramo in razmišljamo o negativnih posledicah, kajti s tem samo dodatno spodbujamo občutek strahu in panike."
"Pozabili smo nase"
Kako kot doktorica biomedicine gleda na virus, ki je ohromil svet in bo brez dvoma povzročil serijo posledic, s kakršnimi se naša generacija še ni spopadala.
"Še nobena pandemija ali epidemija ni izkoreninila človeštva in tudi ta je ne bo," umirja paniko in apokaliptične napovedi.
"Sama vidim rešitev v tem, da sprejmemo razmere takšne, kot so, da naredimo vse, da ostanemo zdravi in poskrbimo, da ostanejo zdravi tudi ljudje okrog nas.
Večina nas je doma in imamo tudi več časa, da skrbimo zase, mislim, da je to v tem trenutku najpomembnejše. Nikakor ne vidim rešitve v tem, da razglabljamo ter dodatno potenciramo in razmišljamo o negativnih posledicah, kajti s tem samo dodatno spodbujamo občutek strahu in panike."
Pri novem koronavirusu se ji zdi zanimivo predvsem dejstvo, da nekateri okuženi kažejo znake (lahko tudi zelo resne, katerih posledica je smrt), drugi pa okužbo preživijo popolnoma brez simptomov oziroma bolezni.
Proti koronavirusu bomo največ naredili s skrbjo zase
"Zakaj natanko je tako, mislim, da ne ve nihče, številni pa razvoj bolezni pripisujejo dejstvu, da so nekateri posamezniki bolj odporni in nekateri manj. Torej je na koncu od posameznika odvisno, ali bo zbolel ali ne. In edino, na kar posameznik lahko vpliva, sta način življenja ter skrb zase, mislim, da smo ljudje na to v zadnjem obdobju pozabili."
VIDEO: Zakaj igra nogomet, ignorira opazke in kako gleda na prihodnost ženskega nogometa?
Hvaležna za dolga leta napornega žongliranja med službo, delom in športom
Pravi, da ne bi več ponavljala obdobja, ko je hkrati študirala in delala ter igrala nogomet na najvišji ravni v Sloveniji, a je izjemno hvaležna prav za ta leta.
"Poleg vsega strokovnega znanja, ki sem ga osvojila, sem se naučila in izkusila tudi marsikaj življenjskega. Predvsem sem se v najtežjih trenutkih ukvarjala sama s sabo in s tem, kako bi najlažje prebrodila določena obdobja ter ob tem ostala zdrava ter ohranila najboljšo fizično pripravljenost."
Iz lastnih izkušenj je ugotovila, da je zbolela ali pa se poškodovala takrat, ko se je znašla pod kakršnimkoli psihičnim pritiskom, stresom ali pa je na kakršenkoli način dvomila o sebi in svojih sposobnostih.
"Težava ni virus, težava je v nas samih"
"Ugotovila sem, da je vzrok bolezni ali poškodbe v meni sami, enako je tudi moje mnenje o trenutnih razmerah. Prepričana sem, da bi nas bila, če bi se v tem trenutku testirali vsi, okužena velika večina, ne samo tisti, ki kažejo znake. Menim, da nas je veliko več okuženih brez simptomov (zdravih), kot pa je okuženih s simptomi, torej bolnih (ter mrtvih).
Težava ni virus, težava je v nas samih in od vsakega posameznika je odvisno, ali bo zbolel ali ne."
"Prepričana sem, da bi nas bila, če bi se v tem trenutku testirali vsi, okužena velika večina, ne samo tisti, ki kažejo znake. Menim, da nas je veliko več okuženih brez simptomov (zdravih), kot pa je okuženih s simptomi, torej bolnih (ter mrtvih)."
Koronakriza bo močno udarila po denarnici
Dobro se tudi zaveda, da bo koronakriza zobe kazala tudi v obliki finančnih izgub, a to trenutno ni njeno glavno razmišljanje. "Klub nam je za zdaj poravnal vse, kar smo imeli dogovorjeno, kako bo v prihodnje, pa za zdaj nimamo informacij. Predvidevam, da nam jih bodo posredovali sproti oziroma takoj, ko bo znano, kakšna bo usoda letošnje sezone Serie A."
Kdaj to bo, ne ve nihče, prav tako kot z gotovostjo nihče ne more napovedati, do kdaj bo v Italiji in širše vladala karantena.
Odločitev za italijanski klub je bila zelo preprosta
Ko je prišla ponudba iz Italije, ni niti za trenutek oklevala.
Sama je s selitvijo na italijanske zelenice zelo zadovoljna. "Pravzaprav sem že, odkar sem se odločila, da bom svoj čas v celoti posvetila športni karieri (to je zdaj sploh prvič, saj jo je vedno podrejala izobraževanju, op. a.), vedela, da bo to zunaj Slovenije.
Sicer sem še pred nekaj leti močno upala, da se bodo razmere v Sloveniji takšne, da bi lahko ostala. Takoj ko so z mano navezali stik v klubu UPC Tavagnacco, sem se odločila za selitev in že po enem tednu postala tudi uradna članica kluba. Tako igralke kot vodstvo so me lepo sprejeli," pohvali klubske kolegice.
Največja razlika med slovensko in italijansko ligo? Fizična pripravljenost igralk.
Največjo razliko med slovensko in Italijansko ligo vidi v fizični pripravljenosti igralk.
"Že na treningih sta izvedba vaj in igra hitrejši, enako je tudi na tekmi. V Serie A je tudi več izkušenejših igralk kot v slovenski ligi, kar je verjetno posledica profesionalizma, ki omogoča tudi izkušenejšim igralkam, da svoj čas popolnoma posvetijo treniranju in igranju.
Kar zadeva tehnično in nogometno znanje, menim, da ima Slovenija velik potencial, enak ali pa celo večji kot v Italiji. Če bi posamezne ekipe pristopale bolj profesionalno ter bi več igralk dlje časa vztrajalo pri nogometu, bi bili lahko konkurenčni tudi najboljšim klubom v Italiji.
V Sloveniji se mora namreč dekle, ki igra nogomet, prej ali slej odločati med študijem oziroma službo in nogometom ali pa usklajevati oboje ali celo vse troje. Take igralke tudi težje izživijo svoj potencial, čeprav mogoče imajo neizmerno voljo in željo. Tudi jaz sem bila ena od takih."
Premiki na področju ženske (nogometne) enakopravnosti
V našem zadnjem intervjuju s Tibautovo, v katerem smo se pogovarjali o ženskem nogometu, je izpostavila prav problem neenakosti. V vseh pogledih, od medijskega zanimanja, do pogojev za priprave do plačila …
Zdaj opaža premike tudi na tem področju. "Uefa je konec lanskega leta izdala prenovljeno obliko izvedbe ženske različice lige prvakinj, ki pa za zdaj še ni enaka kot pri moških. Glavna namena sta razvoj in promocija ženskega nogometa v Evropi in po svetu.
Američanke, aktualne svetovne prvakinje v nogometu, se javno in aktivno borijo, pogajajo za enakopravnost med spoloma in enako plačilo.
Američanke, aktualne svetovne prvakinje, se javno in aktivno borijo, pogajajo za enakopravnost med spoloma in enako plačilo. Španke so lani jeseni protestirale tako, da niso odigrale enega kroga v španskem prvenstvu. Tovrstne akcije bodo, upam, prej ali slej pripomogle k vsaj malo večji enakopravnosti spolov v nogometu."
V tem pogledu Tibautova pohvali tudi prizadevanja Nogometne zveze Slovenije, ki po novem vsak konec tedna na svoji spletni strani v živo prenaša derbije tekočega kroga.
"Poleg tega so na televiziji tudi neposredni prenosi vseh tekem slovenske ženske A-reprezentance. Pred kratkim je zaživel tudi nov spletni portal https://zenskaliga.si, namenjen izključno ženskemu nogometu v Sloveniji, kjer lahko najdemo aktualne novice in zgodbe o slovenski ženski ligi, reprezentancah, slovenskih nogometašicah doma in na tujem.
Tudi posamezni klubi se kar najbolj trudijo, da igralkam omogočijo dobre pogoje, predvsem pa, da zadržijo mlajše, perspektivne igralke. Le z dobrim delom in vzgojo ter primernim finančnim vložkom bo liga lahko kakovostnejša in konkurenčna preostalim boljšim ligam v Evropi," je prepričana edina slovenska nogometna igralka z doktoratom.
5