Pri Dravi še vedno jezni na NZS

Vlogo propadlega nogometnega kluba Drava je na ptujskem zemljevidu nasledila Nogometna šola Drava Ptuj, ki jo tekmovalni organi ne priznavajo za uradno naslednico, zato se ne more pohvaliti z dolgoletno zgodovino. Predsednik NŠ Drava Ptuj, ki zdaj nastopa v tretji ligi (vzhodna skupina), je Fredi Kmetec. Ni v sorodu z nekdanjim najboljšim strelcem 1. SNL Markom Kmetcem, ki opravlja pomembno vlogo pri sosednjem Aluminiju iz Kidričevega. Fredi pri vodenju ptujskega kluba aktivno sodeluje že več kot deset let: ''Odkar sem bil član upravnega odbora, se je zamenjalo že 13 predsednikov,'' je navedel zanimivost, ki priča o pestri in prepleteni preteklosti ptujskega kluba v zadnjem desetletju. Drava je bila ustanovljena pred 80 leti. Če bi zadržala prvotno obliko, bi lahko letos nazdravljala okroglemu rojstnemu dnevu, a se to zaradi črnega leta 2011 ni zgodilo.

''To je bil edini izhod, dolgovi so se kopičili''

Kmetec je odgovorno mesto pri ptujskem klubu, ki je ločen subjekt od starega, tako da mu Nogometna zveza Slovenije (NZS) ne priznava uspehov predhodnika, prevzel pred poldrugim mesecem. Kako se spominja propada Drave in usodnega leta 2011? ''To je bil edini izhod v tistem trenutku, saj nekateri niso opravili svojih nalog, niti se jih držali, dolgovi pa so se kopičili.'' Žalostno in brezizhodno zgodbo, ki jo je doživel že marsikateri prvoligaški kraj v Sloveniji, so z bridkim koncem sprejeli upniki. Ostali so brez denarja, dolgovov niso nikoli izterjali. Drava leta 2011 ni prejela tekmovalne licence za igranje v drugi ligi, klub pa je bil neprijetno presenečen, da so usodo članske ekipe delile tudi mlajše selekcije. ''Zvezo smo obsojali, da je zaradi članov potopila mladince in kadete. Doživeli smo največji poraz v športu. Starši, otroci, vsa nogometna šola ... Nič niso bili krivi, a so morali spremljati, kako gredo v najnižji rang. To je bila napaka NZS, saj smo ostali brez podmladka in enostavno odžagali selekcije,'' še do danes na Ptuju niso preboleli odločitve krovne zveze.

Kmetec, nekaj časa je bil na Ptuju tudi tehnični vodja prvega moštva, je med najbolj zaslužnimi, da se je Drava leta 2003 prebila v prvo ligo. To je bilo prvič v klubski zgodovini, ptujski ljubitelji nogometa niso skrivali navdušenja, na tribunah je bila prisotna tudi navijaška skupina Kurenti. Klub ni skoparil z uspehi, v prvi ligi vztrajal sedem zaporednih sezon, si priigral tudi nastop v Evropi (dva poraza z 0:1 s hrvaškim klubom Slaven Belupo iz Koprivnice v pokalu Intertoto), najvišje pa ga je poneslo na četrto mesto v sezoni 2006/07. Če ne bi izpadel iz prve lige, bi se lahko ptujski štadion pohvalil tudi z žarometi. Tako pa je umetna razsvetljava, ki je neuporabljena v kosih ležala po tleh na drugoligaških tekmah Drave v sezoni 2010/11, oplemenitila objekt v Lendavi. Če ne drugega, lahko nogometaši Drave žaromete gledajo v obstoječi sezoni na gostovanju, saj tudi naslednica Nafte tekmuje v vzhodni skupini 3. SNL.

V tretji ligi osvojili naslov jesenskega podprvaka

Se bo ptujski klub v novi preobleki kdaj predstavil v prvi ligi? Trmasti nogometni delavci iz najstarejšega slovenskega mesta so po finančnem propadu stare Drave hitro zasukali rokave, klub doživlja napredek iz leta v leto. V sezono 2013/14 so nogometaši v modro-belih dresih vstopili kot prvaki četrte lige in se preselili v tretjo, kjer so osvojili naslov jesenskega podprvaka, mladi upi do 15 let že igrajo v prvi ligi, mladinci in kadeti pa v drugi. In ne kaže jim slabo. Ptujska valilnica talentov je očitna, zdaj bo vedno več nogometašev ostalo doma in ne bodo tako razpršeni pri sosedih. Nedavno krizo kluba so izkoristili v bližnjih nogometnih središčih, predvsem Zavrču in Kidričevem. ''Sposodili'' so si ogromno obetavnih najstnikov, ki pa se počasi vračajo domov in pripomorejo k močnejši ter bolj stabilni Dravi.

Prvi cilj je spraviti klub iz rdečih številk

Člani so se v jesenskem delu tretje lige izkazali, osvojili so drugo mesto in zaostali le za Dravinjo iz Slovenskih Konjic, ki jim je pod vodstvom Simona Sešlarja ušla za šest točk. ''Prvi cilj je, da poravnamo dolgove, ki se spet nabirajo, nato moramo poiskati prave pokrovitelje ter animirati občinstvo, da bo še večji obisk. Glede na naš objekt in velikost občine bi moral biti naš cilj vsaj nastopanje v drugi ligi, čeprav je Dravinja resnično zelo močan tekmec. Še bolj pa me zanima, da se mlajši ekipi prebijeta v prvo ligo,'' je Kmetec razkril klubske cilje. Ni ga strah odgovorne vloge na predsedniškem stolčku. Pričakuje naklonjenost občinskih struktur in ne verjame, da se bo kdo iz njega delal norca. Novo oceno, ali je na pravi poti, bo potegnil do novega leta. Od nje bo odvisna tudi volja, ali bo še vztrajal na tem mestu.

Primer Bwin še čaka na epilog

Za kopico slabe volje v taboru Ptujčanov je pred leti poskrbel primer Bwin, ki še vedno roma po sodiščih. Nekdanji predsednik Drave Franc Gajšek še čaka na sodni razplet. Če bo uspel s pritožbo, bodo stari upniki poplačani, kar bi bila vesela novica za marsikoga. ''Ko smo želeli sodelovati z Bwin, znano stavno hišo, smo doživeli totalni absurd. Povsod po Evropi so to lahko imeli, le pri nas prepovedali. Izgubili smo velika finančna sredstva, ki so vplivala na to, da se je klub znašel v slabem stanju,'' je Kmetec opisoval neuspešno sodelovanje z nesojenim bogatim tujim pokroviteljem.

Priznava pa, da ni le to vplivalo na slabo finančno poslovanje ptujskega kluba. ''Delali smo tudi druge napake. Denar smo metali skozi okno, preveč je bilo tujih nakupov. Moralo bi igrati manj tujcev, čeprav je bilo med njimi veliko kakovostnih.'' V mislih ima najbolj Nigerijca Johna Oguja, ki je letos z afriškimi orli nastopil na pokalu konfederacij v Braziliji. Navdušila sta ga tudi Argentinca s slovenskimi koreninami in dvojnim državljanstvom, Javier Antonio Grbec ter Lucas Mario Horvat.

Največje uspehe je Drava dosegla v obdobju, ko je na predsedniškem stolčku sedel Robert Furjan. Za Sportal se je še enkrat sprehodil skozi pot, ki jo je prebil na čelu ptujskega nogometnega kluba. Opisal jo je kot trnovo, na njej pa vztrajal vse do leta 2008. ''Na srečo nisem več aktiven v slovenskem nogometu. Sedem let prve lige, prej še druga in tretja ... Dovolj imam kaotičnih in neurejenih razmer na trgu televizijskih pravic, še bolj pa monopola športnih stavnic, katerih liga je bila zadnja skrb. Imeli smo legalno sklenjeno pogodbo z Bwinom, ki je v začetku plačeval svoje obveznosti. Tako dolgo, dokler urad za nadzor prirejanja iger na srečo ni prepovedal oglaševanja v Sloveniji. To so naredili, ker so ščitili privatne interese in monopole, se sklicevale na invalidske organizacije, ki pa od tega nimajo veliko,'' je Furjan, nekaj časa je bil pri Dravi tudi športni direktor, zlil bes na takratno odločitev, s katero se je počasi nakazoval žalosten konec prvoligaškega nogometa na Ptuju.

Slabo karmo ptujskega kluba je povečeval sum na nepravilosti, posledice sanjskega niza sedmih zaporednih zmag v sezoni 2008/09, s katerimi se je Drava (takrat jo je vodil Adnan Zildžović, zdajšnji trener Krke) pet minut pred dvanajsto obdržala med elito. Nikoli ni bilo dokazano, da je šlo za nameščanje rezultatov, Dravi pa storjena velika škoda, saj so mnogi uperili prste na njo in jo povezovali z nemoralnim načinom reševanja statusa.

Dnevi trpljenja, borba za plače in preživetje kluba

Furjana v šport ne bo več poneslo, saj noče še enkrat izkusiti trpljenja, kot se je izrazil o delovanju pri Dravi. V desetih letih je doživel tudi nekaj svetlih trenutkov, ki pa mu prinašajo le bežno tolažbo. ''Prijetni trenutki so trajali le nekaj dni, takšnih je bilo vsega skupaj pet ali šest, ostalo pa so bili dnevi trpljenja. Borba za plače in preživetje kluba. Igralcem je bilo treba dati denar, če ga ni bilo, je bil kriv predsednik, če ni bilo rezultatov, je bil kriv predsednik, če so bili spori z zvezo, je bil kriv predsednik, ko je prišlo do primera Bwin, je bil kriv predsednik,'' je našteval pritisk, s katerim se je soočal v mestu ob Dravi.

Tega noče več izkusiti, zato ga podobni izleti na nogometna polja več ne mikajo. ''Zakaj pa bi? V Sloveniji gre marsikaj navdzol, kako ne bi šel tudi šport, ki ni organiziran na ravni sosednjih držav? Zakoni niso urejeni. Pri nas športnik plačuje nekajkrat več prispevkov kot v tujini, klubi so davčno obremnjeni, o televizijskih pravicah lahko le sanjajo,'' je naštel le nekaj stvari, ki so ga zmotile med predsednikovanjem.

Trener Fridl je pravi izbor, v prvo ligo ne za vsako ceno

Kakšna bo prihodnost Drave? Nogometaše, večinoma doma iz Ptuja, vodi Franc Fridl. ''Je dober človek in trener, ima pravi karakter. Ni kaj, imamo srečo, da ga imamo. Je pravi lokalpatriot,'' zaupa delu 41-letnega Ptujčana, ki je pustil ogromen pečat na slovenskih prvoligaških zelenicah, najbolj se je zapisal v srca navijačev Maribora, Olimpije in Mure.

Bi se lahko Drava pod vodstvom Fridla uvrstila tudi v prvo ligo? ''Raje se vprašajmo, kdo bo sploh šel iz druge v prvo ligo in zmogel toliko moči. Razlika med prvo in drugo ligo je kot dan in noč. Sam od sebe ne bi šel v prvo ligo in tam plesal le eno leto. Potem je boljše počakati, ustvarjati rod svojih igralcev, pa šele nato iti v prvo ligo. Podobno kot Rudar, ki je pred leti kot drugoligaški prvak zavedno odklonil napredovanje, nato okrepil delo z mladimi in ustvaril imeniten kader,'' razmišlja Kmetec, zdajšnji predsednik Drave, ki ga prva liga za vsako ceno torej ne zanima.

''Nogomet na Ptuju ima prihodnost. Dal je ogromno reprezentantov. Ptuj bo imel vedno Dravo, o tem, v katerem razredu bo, pa je izključno odvisno od sredstev in akterjev, ki delujejo v klubu, ter lokalne skupnosti,'' pa o prihodnosti kluba razmišlja nekdanji predsednik Furjan. Ogromno bo torej odvisno od sredstev. Kolikor denarja, toliko glasbe. Drava želi najprej nazaj zvabiti vse domače igralce, ki se v zadnjih sezonah potepajo po Sloveniji, šele nato pa bi lahko z uteženo pomočjo občine in pokroviteljev naskakovala tudi nastop v najvišji ligi. A nikakor na silo.