Mariborska legenda ostala brez službe

GAK Gradec je le še bleda senca nekdanjega velikana avstrijskega nogometa, ki je nekdaj navduševal tudi s pomočjo Aleša Čeha, Matjaža Keka in Milana Miklaviča. Po novem je celo izbrisan z nogometnega zemljevida, saj je zaradi nepremostljivih finančnih ovir prenehal delovati. Ponovila se je zgodba iz leta 2007. ''S športnega stališča je stvar zaključena. Tako prva kot druga ekipa ne bosta več tekmovali, poskuša pa se vsaj ohraniti možnost, da bi lahko z delom nadaljevala ekipa do 14 let. Da bi vsaj mladi nastopali,'' je Sportalu potrdil Ante Šimundža, ki je prevzel vodenje graškega kluba pred začetkom sezone, a bil nato primoran že po nekaj mesecih dvigniti sidro. Kako se je lahko sploh pripetilo, da se je lahko usoda vnovič tako kruto poigrala z nekdanjim velikanom, ki uživa podporo številčnih in zvestih navijačev? ''V Avstriji veljajo drugačna pravila. Če ni več možnosti, da se rešijo dolgovi, potem se mora klub ugasniti. In to brez vprašanja. Je bilo pa čutiti kar nekaj pritiska. Predvsem na oktobrski klubski skupščini, ki se jo je udeležilo mnogo navijačev. Ni jim šlo v glavo, kaj vse se dogaja s klubom. Vsi so zatrjevali, da bo za tekoče zadeve poskrbljeno, da preživetje kluba ne bi smelo priti pod vprašaj, nato pa je prišlo do izraza, da so bili stroški kluba preveliki. Dogovor z mestom in državo ni bil sklenjen, in tu je nastala največja težava. Vemo pa, kaj pomeni GAK za mesto Gradec. Da je bil to klub, vedno povezan z ljudmi, ki so imeli pod palcem malce več. A v tretji ligi ni bil zanimiv za sponzorje, nihče ni videl interesa,'' je pojasnil eden najboljših strelcev v zgodovini NK Maribor. V Gradcu je imel odličen odnos z navijači, ki so ostali klubu zvesti vse do bridkega konca. Novo vodstvo si je postavilo dvoletni načrt, ki pa se je kot hišica iz kart neslavno porušil po vsega štirih mesecih. In Šimundža je lahko le še pospravil kovčke in se vrnil v domovino.

Ko se je odločil za dokazovanje v Gradcu, je zapustil Muro 05, s katero je v prejšnji sezoni dosegal imenitne rezultate. Navsezadnje ji je zagotovil tudi mesto v evropskem tekmovanju, kar je bila izjemna nagrada za nogometaše, ki so zaradi nerednih izplačil iz tedna v teden doživljali vse večje neprijetnosti. ''Pri GAK so bile finančne stvari za razliko od Mure urejene. In to vse do zadnjega dneva. Je pa res, da se je moja triletna pogodba s tem, ko je klub izginil, še istega trenutka zaključila,'' razmišlja 41-letni strokovnjak. Zdaj je prost in lahko izbira novega delodajalca. Ambicij mu ne manjka. ''Največji dobitek je ta, da sem zdaj lahko več časa z družino (smeh). Glede ambicij pa bi rad nadaljeval s trenerskim delom. Je pa sredi sezone težko pričakovati kakšno ugodno rešitev. Lahko pa potrdim, da mi je domača liga na začetku moje trenerske kariere zelo zanimiva.''

Pri navijačih Mure uživa velik ugled. V zadnjih dneh tudi ni bilo težko prestreči govoric, da bi si marsikdo želel njegove vrnitve na trenerski stolček prekmurskega prvoligaša, ki mu v 1. SNL ne gre najbolje, saj je že nekaj časa prikovan na zadnjem mestu. ''To ni odvisno od mene in mojih ambicij, pač pa od marsičesa drugega. Predvsem urejenosti finančne discipline. Rad bi dodal, da se je v zadnjih dneh o meni pojavila izkrivljena slika. Da se želim na vsak način vrniti v Mursko Soboto? To niti po naključju nisem nikoli dejal. Lahko le povem, da me na Muro s športnega vidika vežejo zelo lepi spomini,'' je opisal simpatije do prekmurskega kluba, kjer je nazadnje deloval pred odhodom v Avstrijo.