Ko je švicarski dež odplaknil slovenske sanje (foto)

Včasih so padavine prinašale srečo Katančevim izbrancem. Sneg jih je v belem Kijevu pred 14 leti popeljal na evropsko, dež dve leti pozneje v Bukarešti na svetovno prvenstvo. V Bernu, zadnji priložnosti, če bi Slovenija še želela vztrajati v napornem boju za brazilsko vozovnico, so dežne kapljice odplaknile sanje o svetovnem prvenstvu v Braziliji. Konec kvalifikacijskega ciklusa se ni razpletel po pričakovanju najboljših slovenskih nogometašev. "Dali smo vse od sebe. Imeli smo lepše priložnosti, v prvem polčasu več kot Švica. Danes je bila takšna tekma, da bi tisti, ki bi dal gol, zmagal. Ali to je bila Švica, sami smo si otežili življenje, nato pa bili živčni do konca tekme. Lahko smo deloma zadovoljni, deloma ne. Reprezentanca ima potencial, lahko je še boljše," je po tesnem porazu slovenske reprezentance v Švici dejal kapetan Boštjan Cesar. Tesnem zgolj na papirju. Največjo pohvalo je podal švicarski selektor Ottmar Hitzfeld, ki je dvoboj opisal kot nor. Dejal je, da bi se lahko končal s 4:4 ali podobnim rezultatom, to pa pove veliko o napadalnih akcijah slovenske reprezentance.

A kdo bi si mislil, da bo po skromnem začetku in le treh točkah po petih tekmah Slovenija sploh še imela možnost, da bi lahko resneje razmišljala o vragolijah v domovini sambe, rezerviranih le za največje mojstre na svetu? Pod vodstvom Srečka Katanca so štiri zaporedne kvalifikacijske zmage ponudile priložnost za podvig, o katerem bi se govorilo še leta. Žal se ni uresničil. Če bi se, bi bil to dokaz, da nogometne bajke o feniksu, ki se je dvignil iz pepela, prebivajo tudi na tem delu Evrope. Zaradi zapravljene priložnosti je ostal občutek razočaranja, a tudi ponosa, saj je slovenski reprezentančni nogomet zaživel v novi podobi. Tisti, ki vedno bolj spominja na stare čase. In znova jo vodi Srečko Katanec.

Bern ne diha nogometno

Slovenska reprezentanca je v Bernu doživela poraz, ki jo je dokončno izločil iz boja za udeležbo na svetovnem prvenstvu. In to v švicarski prestolnici, v kateri nismo bili priča nogometni evforiji, ki bi si jo bodoča udeleženka svetovnega prvenstva v Braziliji zaslužila. Pogrešali smo prizore, znane iz številnih krajev, ko se na trgih zbirajo navijači in pred tekmami ustvarijo vrelišče, ki zaudarja po nogometni strasti. Navijaško vzdušje, v katerem moč nogometa izstopa med drugimi športi. V Švici tega ni bilo čutiti. "Hokej je v Bernu prvi šport, nogomet pa ima kraljevski status v Baslu ali Zürichu. Le tam, ko govorimo v Švici," nam je pojasnil naključni sprehajalec pred štadionom v Bernu.

Ni nosil švicarskih navijaških simbolov, so jih pa člani petčlanske družine, našemljeni v rdeče barve. Tako starši kot otroci. Stiskajo pesti za Young Boys, lokalni klub, in so ponosni, da bodo nekatere igralce, ki jih spremljajo v domačem prvenstvu, prihodnje leto spremljali tudi na svetovnem prvenstvu. To bo največji užitek, najmlajši pa se že veselijo junakov z domačimi obrazi na samolepilnih sličicah, tako priljubljenih, ko potekajo največja tekmovanja. In ko se bo prihodnje leto potegovalo za svetovno krono v Braziliji, se bo spet ustavil čas.

Divji Japodi manjkali le na Finskem

Stade de Suisse je prekrasen objekt. Dom si je našel v domovini najboljših čokolad in najvarnejših bark, kjer ob avtocestnih odsekih zaslediš ogromno število krav. V pogovoru s Švicarji, tudi tistimi, ki jih je sem pot pred davnimi leti ponesla iz tujine, smo izvedeli, da so plače za evropsko povprečje izjemne, cene na vsakem koraku pa ogromne, kar nekoliko zmanjša splošno oceno ugodja. V torek je za to poskrbelo nekaj drugega. Dež je preprečil slavje, ki so ga Švicarji načrtovali po tekmi v Bernu. Hitro so odšli domov, resda veseli za uspeh Švice, a v mislih že pripravljeni na to, da se v sredo začne nov delovni dan.

Slovenija se je poslovila častno. Njeni nogometaši so z dvignjenimi glavami po tekmi odhiteli k navijačem. Divji Japodi iz Ilirske Bistrice, njihov transparent je bil največji na tribuni, namenjeni slovenskemu delu občinstva, so povedali, da so po letu 2003 spremljali vse slovenske tekme. V živo se niso udeležili le zadnje prijateljske tekme na Finskem, ko se je igralo v Turkuju. Ponuja pa se nova priložnost. Dvoboji na evropskem prvenstvu v Franciji. Kvalifikacije se bodo začele kmalu in Katančeva Slovenija vsekakor ni brez možnosti …