Kaj se je zgodilo z Ukrajinci, ki jih je osramotila Slovenija?

• Milenko Ačimović - Junak ulice, ki je poskrbel za gol stoletja

Če je vprašanje, kaj se je po zgodovinski tekmi zgodilo s slovenskimi junaki iz leta 1999, že skorajda del železnega repertoarja, pa smo se tokrat dotaknili poražencev. Kakšna pa je bila usoda 14 ukrajinskih nogometašev, ki so na igrišče stopili takrat in z neuspehom razžalostili 40 milijonov ukrajinskih navijačev? In kaj počno danes?

Michael Yokhin se dobro spominja tekme iz Kijeva. Na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem je Slovenija v Ljubljani z legendarnim golom Milenka Ačimovića s sredine igrišče zmagala z 2:1.

Na povratni v Kijevu je po golu Sergija Rebrova zaostajala z 0:1, a nato je v 76. minuti Miran Pavlin na zasneženem Olimpijskem štadionu poskrbel za izenačenje in gol, ki je Slovenijo popeljal na njeno veliko tekmovanje.

"To je bil za Ukrajince velik šok. Ko jim je žreb dodatnih kvalifikacij namenil Slovenijo, so bili evforični in srečni. Prepričani so bili, da se bodo uvrstili na evropsko prvenstvo. Potem so doživeli pravcato katastrofo, ki mnoge Ukrajince boli še danes," se je 17. novembra leta 1999 spomnil tudi Michael Yokhin, strokovnjak za evropski nogomet, ki odlično pozna ukrajinski nogomet in redno objavlja članke za vodilni športni svetovni spletni medij ESPN, priznani britanski nogometni revijo FourFourTwo in The Blizzard.

Kako je bilo 17. novembra 1999 v Kijevu?

Kje so Ukrajinci, ki so igrali leta 1999, in kaj počnejo?

Aleksandr Šovkovski še vedno brani. Foto: Guliverimage/Getty Images Aleksandr Šovkovski:

Vratar, ki se je v spomin vtisnil predvsem z nespretnim posredovanjem na tekmi v Ljubljani, ko je Milenku Ačimoviću omogočil gol s sredine igrišča, je na tekmi proti Sloveniji v Kijevu v dresu Ukrajine nastopil 25.

Zdaj je pri 92 nastopih, v reprezentanci je igral vse do leta 2012, medtem ko v klubskem dresu še naprej igra.

Še vedno brani za kijevski Dinamo, katerega član je bil tudi v času tekem proti Sloveniji. S Kijevčani je bil kar 14-krat ukrajinski prvak. Približuje se 42. rojstnem dnevu, a je še naprej med vratnicama. Prava legenda.

Oleg Lužni:

Takrat 31-letni bočni branilec, ki je bil v času tekem proti Sloveniji član londonskega Arsenala, s katerim je bil leta 2002 tudi angleški prvak, je za Ukrajino igral do leta 2003 in v tem času zbral 52 nastopov. Nogometno je bil aktiven do leta 2005, nastopal je še za kijevski Dinamo, Karpati Lvov, Wolverhampton in še nekatere evropske klube.

Kot nogometaš je bil dokaj uspešen, kot trener nekoliko manj. Nekajkrat je bil začasni trener kijevskega Dinama, trenutno sedi na klopi Karpatija Lvova.

Sergij Fedorov:

Povprečen branilec, ki je na tekmi proti Sloveniji debitiral v dresu Ukrajine. Takrat je bil star 24 let in je igral za kijevski Dinamo. Z nogometom se je ukvarjal do leta 2010, potem ga je zaneslo v trenerske vode. Trenutno je pomočnik glavnega trenerja Dinama iz Kijeva.

Aleksandr Holovko in Amir Karić v zasneženem Kijevu Foto: Reuters
Aleksandr Holovko:

Takrat 27-letni odlični branilec, ki je zbral 58 nastopov v dresu Ukrajine do leta 2004, ko je igral v njenem dresu, je vrsto let nastopal za kijevski Dinamo. Pozneje je tudi njega zaneslo v trenerske vode. Najprej je bil selektor mladinske reprezentance Ukrajine, danes sedi na klopi mlade ukrajinske vrste. Z mladimi reprezentancami dela že desetletje.

Vladislav Vaščuk:

Takrat 24-letni branilec je v času tekem proti Sloveniji prav tako igral za kijevski Dinamo, njegov član je bil do leta 2008, ko je prenehal igrati nogomet. Za reprezentanco, v njenem dresu je zbral 63 nastopov in zabil en gol, je igral do leta 2006. Danes je športni direktor kijevskega Arsenala.

Sergij Popov in Zlatko Zahović. Foto: Reuters Sergij Popov:

Igral je od 74. minute, nastop proti Sloveniji v Kijevu je bil njegov 33. od 54 v dresu Ukrajine, za njo je nastopal do leta 2003 in v njenem dresu zabil tudi pet golov, čeprav je bil branilec. Takrat je bil član Šahtarja Donecka. Danes je selektor reprezentance Ukrajine do 17. leta.

Jurij Dmitrulin:

Še en branilec, ki je bil na tekmah proti Sloveniji star 24 let, in tudi on igral za koga drugega kot kijevski Dinamo. V dresu Ukrajine je zbral 39 nastopov in se enkrat vpisal med strelce. Nogomet je končal igrati leta 2008, od reprezentance se je poslovil štiri leta pred tem.

Sergij Kandaurov:

Branilec, ki je na tekmi proti Sloveniji v Kijevu igral le v prvem polčasu, je bil takrat star 27 let in član lizbonske Benfice. Zelo dober nogometaš, ki ni imel sreče s poškodbami. V dresu Ukrajine je zaigral le šestkrat. Danes je skavt in nogometni menedžer.

Sergij Skačenko:

Napadalec, ki je dan po tekmi proti Sloveniji praznoval 27. rojstni dan, je v Kijevu igral 58 minut. Takrat je igral za francoskega prvoligaša Metz. Za Ukrajino je do leta 2002 zbral 17 nastopov in prispeval tri gole. Njegova klubska kariera je bila veliko bogatejša. Igral je v Franciji, Švici, Rusiji, Južni Koreji, na Japonskem in tudi v Azerbajdžanu.

Sergij Rebrov je Ukrajino popeljal v vodstvo. Foto: Guliverimage/Getty Images Vitalij Kosovski:

Takrat 26-letni vezist, ki je igral 74 minut, je vseskozi nastopal za kijevski Dinamo, njegov član je bil med letoma 1994 in 2003, ko se je upokojil. Za Ukrajino je zbral 25 nastopov in dosegel dva gola. Danes je pomočnik trenerja mladinske ekipe kijevskega Dinama.

Gennadiy Moroz:

V Kijevu je proti Sloveniji igral od 58. minute, takrat je bil član ukrajinskega Krivbasa. Bil je povsem povprečen nogometaš, za Ukrajino je odigral vsega šest tekem.

Sergij Rebrov:

Zvezdnik evropskega in predvsem ukrajinskega nogometa, ki je blestel v dresu Dinama iz Kijeva, medtem ko v tujini ni potrdil potenciala, ki ga je imel.

Takrat je bil star 25 let, pozneje je igral še za turški Fenerbahče, londonska Tottenham in West Ham United, preizkusil se je tudi v Rusiji, kjer je bil član Rubina Kazana. Igral je do leta 2009, v dresu Ukrajine je vztrajal do leta 2006 in v tem času zbral 75 nastopov. Dosegel je 15 golov.

Od leta 2014 sedi na klopi kijevskega Dinama in je zelo uspešen. Dvakrat zapored je bil državni in dvakrat tudi pokalni prvak.

Andrij Ševčenko je najboljši nogometaš v zgodovini Ukrajine, danes je njen selektor. Foto: Reuters

Andrij Ševčenko:

Največji produkt ukrajinskega nogometa, ki je mrežo Slovenije zatresel na tekmi v Ljubljani, je bil takrat star vsega 23 let, a že eden največjih zvezdnikov evropskega nogometa.

V dresu italijanskega Milana je mreže nasprotnikov tresel kot po tekočem traku, podobno velja tudi za nasprotnike Ukrajine. Pozneje je zapustil Italijo in se preizkusil v Angliji, a se kot član Chelseaja ni obnesel. Za konec se je vrnil v kijevski Dinamo, pri katerem je ta napadalec, ki je bil enkrat izbran tudi za evropskega nogometaša leta, začel svojo pot.

V reprezentanci je zbral kar 111 nastopov in zabil 48 golov. Zadnja dva ob zmagi nad Švedsko na evropskem prvenstvu pred domačimi navijači leta 2012. Takrat je tudi sklenil bogato športno pot.

Po odhodu v pokoj se je preizkusil v politiki, a se nato vrnil v nogomet. Danes je selektor Ukrajine.

Takratni selektor Ukrajine Jozef Sabo si nikoli ni opomogel po neuspehu proti Sloveniji. Foto: Reuters Jozef  Sabo:

Takrat 59-letnega selektorja Ukrajine, ki je pred tem uspešno vodil nekatere ukrajinske klube, je neuspeh proti Sloveniji pokopal. Po tekmi so ga odslovili in označili za glavnega krivca za spodrsljaj. Pet let pozneje je bil krajši čas trener Dinama Kijeva, to pa je tudi vse. Srečko Katanec ga je pokopal.

Ukrajina : Slovenija 1:1 (0:0)

17. november 1999, povratna tekma dodatnih kvalifikacij za EP 2000, Olimpijski štadion v Kijevu, gledalcev 65.000, sodniki: Heynemann, Sather, Scheibel (vsi Nemčija).

Strelca: Rebrov 68./11m, Pavlin 76.

Ukrajina: Šovkovski, Lužni , Federov, Golovko, Vaščuk, Didimtrulin, Kandaurov (od 46. Kovaljov), Skačenko (od 57. Moroz), Kosovski (od 73. Popov), Ševčenko, Rebrov. Selektor: Jozef Sabo.

Slovenija: Dabanović, Karić (od 73. Osterc), Rudonja, Milanič, Galić, Milinović, Novak, Čeh, Udović (od 57. Ačimović), Zahović, Pavlin. Selektor: Srečko Katanec.

Rumeni kartoni: Zahović, Pavlin, Milanič, Ačimović.