Ferski Primož Roglič z boljše strani pandemije

Ferski otoki se še nikoli niso uvrstili na velika nogometna tekmovanja. Otoška državica s severa Evrope, ki šteje samo 50 tisoč prebivalcev, je od leta 1988 in prve uradne mednarodne tekme, ki jo je odigrala, sodelovala že v 15 kvalifikacijah za evropska in svetovna prvenstva, a bila v primerjavi s sosednjo Islandijo vedno daleč od uspeha.

Več kot sedem točk, kolikor ji jih je uspelo zbrati v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2002, nikoli ni osvojila. Takrat je dvakrat premagala Luksemburg in točko osvojila proti Sloveniji, ko je v Toftirju septembra 2000 ob začetku kvalifikacij šokirala takratno udeleženko z evropskega prvenstva tri mesece pred tem in z njo remizirala z 2:2. Spomnimo, za hladno prho Srečka Katanca in njegovih varovancev so Ferci poskrbeli, potem ko so zabili dva gola v sodnikovem dodatku.

Reprezentanca Ferskih otokov se je štirikrat pomerila tudi s Slovenijo. Nazadnje v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2012. Trikrat je izgubila in enkrat remizirala. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Po letih neuspeha letos končno nekaj, česar so se razveselili

Ferski otoki so bili neuspešni tudi v premierni nogometni ligi narodov v letih 2018 in 2019, v kateri so bili razvrščeni v ligo D. V družbi Kosova, Azerbajdžana in Malte so osvojili le pet točk in se razvrstili na tretje mesto.

Tokrat so se v najslabšem kakovostnem razredu novega evropskega reprezentančnega tekmovanja odrezali veliko bolje. Končali so ga neporaženi, potem ko včeraj orožij niso položili niti v Ta'Qualiju na Malti, kjer so remizirali z 1:1, in se prvič v zgodovini svojega nogometa kam uvrstili. Napredovali so stopničko višje v ligi narodov, v ligo C. Za državo, ki nogometnega profesionalizma ne pozna, je to zgodovinski uspeh.

Nekaj nogometnih legionarjev Ferski otoki sicer imajo, toda ne prav veliko. Preštejemo jih lahko na prste dveh rok, po večini igrajo na Danskem, Norveškem in Švedskem, eden pa tudi v Nemčiji. Najbolj uveljavljeni ferski nogometaš Joan Simun Edmundson je v majici Arminie Bielefelda letos prišel celo do prvega gola v nemški bundesligi.

S štirimi goli v ligi narodov je bil junak ferskega podviga izkušeni Klaemint Andrasson Olsen, ki je bil že večkrat najboljši strelec ferskega prvenstva v dresu NSI Runavika.

Kljub temu nihče od njih po zmagoslavju na topli Malti ni deležen več pozornosti kot fant, ki je na do zdaj najpomembnejši tekmi v zgodovini reprezentance Ferskih otokov sedel na klopi in v igro prišel deset minut pred koncem, kar je bil šele njegov tretji reprezentančni nastop.

Veliko veselje nogometašev Ferskih otokov po koncu tekme v Ta Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Vse ferske nogometaše je zasenčil fant, ki je še letos igral rokomet

Slovenci imamo Primoža Rogliča, ki je začel s smučarskimi skoki, potem pa skočil na kolo in čez nekaj let postal najboljši na svetu. Svetovni fenomen je Čehinja Ester Ledecka, ki je do dveh zlatih medalj v različnih športih prišla kar na istih olimpijskih igrah, leta 2018 je bila v Pjongčangu najboljša v superveleslalomu v alpskem smučanju in v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu.

Podobnih "dvoživk" je v svetu športa več. Prav posebna je tudi ta, o kateri se v nogometu govori v zadnjih dneh. Hilmar Leon Jakobsen je bil še v začetku letošnjega leta rokometaš, osvajal je rokometne lovorike in bil tudi reprezentant, kar je še danes, a nogometni. Pa ne samo to. Prav tako je državni prvak, za katerim je tudi prvi klubski evropski nogometni nastop, za nameček pa je zdaj postal še akter največjega podviga v zgodovini reprezentance svoje države.

"Leto 2020 je brez dvoma najboljše v mojem življenju do zdaj. Izpolnil sem otroške želje, začel osvajati lovorike kot nogometaš, prišel do debija v reprezentanci, za nameček pa je Liverpool končno postal angleški prvak," je v pogovoru za angleški BBC povedal 23-letni Jakobsen, čigar zgodba je zanimanje zbudila tudi zunaj ferskih meja.

Lani je rokometašem Maribora zabil pet golov

Jakobsen kot rokometaš Foto: Twitter (@ArgeTrondur) Da je velik navijač velikana z Anfielda, ste iz njegovega odgovora verjetno ugotovili. Da si nekoč želi nogomet zaigrati v tujini, kar je za nogometaše s Ferskih otokov približno tako redko, kot so bili pred leti slovenski košarkarji v ligi NBA, je povedal sam.

"Moj naslednji cilj je, da zaigram v tujini. Morda bi se lahko preselil na Dansko, Švedsko ali Norveško, od tam pa v kakšno od najmočnejših lig, kdo ve. Življenje je polno presenečenj," je dejal.

Če kdo, potem je to, da življenje preseneča, letos ugotovil on. Še pred nekaj meseci je bil namreč rokometaš in tudi reprezentant. V kvalifikacijah za zadnje svetovno prvenstvo je za Ferske otoke, ki so, mimogrede, tudi v rokometu podobno (ne)uspešni kot v nogometu, je na treh tekmah zabil pet golov.

Zanimivo, oktobra lani je za svoj klub H71 dvakrat igral tudi proti Mariboru in varovancem Marka Šibile v drugem krogu evropskega rokometnega pokala na dveh tekmah ob izpadu ferskih rokometašev zabil pet golov.

V nekaj mesecih od treninga z nogometaši do reprezentance

Letos se je njegova športna pot obrnila na glavo. Prišla je svetovna zdravstvena kriza, svet se je ustavil in z njim tudi rokomet, in spomnil se je na ljubezen, o kateri je sanjal še kot otrok. Nogomet. Igral ga je do 17. leta, potem pa zaradi poškodbe mnogo prekmalu končal nogometno pot, na kateri je obetal.

Bil je mladi reprezentant in s 16 leti, takrat še kot branilec, debitiral za najuspešnejši ferski nogometni klub Havnar Boltfelaga. Tudi ta, tako kot H71, prihaja iz glavnega mesta države, Thorshavna. Potem je prišla letošnja pomlad in predčasen konec rokometne sezone. Da bi vzdrževal kondicijo, se je priključil treningom druge ekipe ferskih nogometnih državnih prvakov HB in ... Postal nogometaš.

Skupinsko fotografiranje pred debijem na prijateljski tekmi proti Litvi prejšnji teden. Jakobsen (številka 22) stoji skrajno levo v zgornji vrsti. Foto: fsf.fo

Film se je odvil, kot da bi nekdo vklopil super hitro predvajanje. Dva gola ob prvem nastopu, štirje goli po treh in med člane, v najboljšo selekcijo Havnar Boltfelaga ga je povabil trener HB Jens Berthel.

"Videlo se je, da je velik talent, ki pa so ga v preteklosti ustavile poškodbe," je o njem povedal danski trener, ki je kot nogometaš igral za angleški Norwich City. V klubu, ki je imel ravno takrat veliko težav s poškodbami, so Jakobsenu septembra ponudili podpis dveletne pogodbe, to je z veseljem sprejel, se vrnil na nogometna igrišča in se hitro spravil k delu. Tokrat ne kot branilec, ampak v vlogi napadalca, v kateri je takoj zablestel.

Ob septembrskem podpisu pogodbe s HB:

Hilmar Leon Jakobsen.

The former International handball player just signed a deal with @heimurhb. Hilmar tells https://t.co/9ulAVKEmj7 that "it's been a dream to play football. I've had fun playing handball, but it's always been a dream for me to play football"

(Picture: HB) pic.twitter.com/S2MIVxrP7w

— Færøsk fodbold (@FaeroskFodbold) September 9, 2020

Čeprav je k Havnar Boltfelagu prišel sredi sezone, je v vsega 17 nastopih zabil kar 12 golov, prispeval pa še šest asistenc za nov, že 24. naslov prvaka najuspešnejšega nogometnega kluba v državi. Ravno na dan, ko je HB tudi uradno prišel do nove lovorike, pa je Jakobsena pričakalo še eno presenečenje. V garderobi takoj po tekmi je izvedel, da se je nanj spomnil Šved, ki od lani uspešno vodi reprezentanco Ferskih otokov, Hakan Ericson, in ga prvič poklical pod svoje okrlije.

Dva tedna pozneje je v njenem dresu že zaigral. Prejšnji teden je debitiral, odigral 90 minut in se ob porazu proti Latviji na prijateljski tekmi z 1:2 izkazal z asistenco za edini gol Ferskih otokov. V nedeljo je s klopi na igrišče vstopil na pomembni tekmi v Latviji ob remiju z 1:1 v ligi narodov.

Mladenič, ki se je še pred nekaj meseci predstavljal kot rokometaš, je danes nogometaš in ponosni del ferskega nogometnega podviga. Končno nekdo, ki se bo z veseljem spominjal letošnjega norega leta.

Sportal Bravo, Slovenija! Bravo, Oblak! Kekova četa v Atenah ubila več muh na en mah.