NK Maribor
NK Olimpija
Ponedeljek, 28. 5. 2018, 4.00
6 let, 6 mesecev
Kolumna
En klub, ena čast. Kakšna čast?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,87
27
Nogometaši Olimpije so na dramatičen način osvojili naslov slovenskega prvaka, ki so ga iz rok iztrgali Mariboru. Ta je po zanj neljubem razpletu zadnjega prvenstvenega kroga velik poraženec. Ne zaradi tega, kar je izgubil na igrišču, ampak zaradi tega, kar je naredil ob njem.
Mariborčani bi morali biti danes glasno ponosni na to, da je za njimi sijajna sezona.
V njej so igrali v ligi prvakov. Zabili so kar 76 golov, kar je 15 več, kot so jih lani, ko so s sedmimi točkami manj, kot so jih osvojili tokrat, s kar 13 točkami naskoka osvojili naslov prvaka.
Predvsem spomladi so svoje navijače razvajali z zelo všečno podobo. Ob tem so poskrbeli tudi za tri slovenske reprezentante. K vragu, na zadnjem selektorjevem seznamu se je iz njihovih vrst pojavil tudi nogometaš, ki je še lani igral v drugoligaški konkurenci. Lep napredek, ni kaj.
Toda namesto da bi se trkali po prsih zaradi vsega, kar so dosegli, so raje opozorili na sovražnike in strice iz ozadja, ki so poskrbeli, da se ni izšlo po njihovih željah. In to dali takoj po neljubem razpletu kot glasno klubsko stališče na vseh svojih kanalih, Twitterju, Facebooku in Instagramu, jasno vedeti. S precejšnjo in domiselno dozo cinizma njihovega klubskega piarja.
Res je, Olimpija je imela v tej sezoni na voljo kar osem enajstmetrovk, Maribor pa samo štiri. Res je tudi, da nasprotniki Olimpije v 36 tekmah niso dobili niti ene, medtem ko so tekmeci Maribora dve.
Ampak pojdimo po vrsti. V 5. prvenstvenem krogu je imela Olimpija na tekmi proti Gorici prvo enajstmetrovko v tej sezoni, okoli nje bi se dalo polemizirati, a Ljubljančani so na koncu tako ali tako zmagali s 4:0. Dvomimo, da bi bilo kaj drugače, če tistega strela ne bi bilo.
Najstrožja kazen na tekmi proti istemu tekmecu v 11. krogu je bila pravilno dosojena. Tudi če ne bi bila, ne bi bilo nič drugače. Olimpija iz nje ni zadela.
V 23. krogu je gol na tekmi proti Rudarju spet dosegla z enajstih metrov, a to je bil le eden od štirih zadetkov pri zmagi s 4:0, ki so ga nogometaši Olimpije zabili.
V 29. krogu, spet na tekmi proti Gorici, so sodniki na belo točko znova zagotovo pokazali povsem pravilno, a tudi tokrat Ljubljančani z nje niso znali zadeti.
Potem pa so prišli (ne)srečni zadnji štirje prvenstveni krogi in tedni, ko se je vojna začela dobivati drugje kot na igrišču, kot so danes verjetno prepričani na štajerskem koncu.
Res je, enajstmetrovka v zadnji minuti tekme 33. prvenstvenega kroga proti Ankaranu po domnevnem prekršku nad Filipom Uremovićem je bila morda sporno dosojena, a Olimpija je, ne boste verjeli, spet ni izkoristila. To je bila tekma, v kateri so nogometaši, ki so brez doma, po novem pa tudi brez licence za prvo ligo, Ljubljančanom odščipnili točki in dovolili Mariboru, da je v zadnji ovinek prvenstvene dirke zapeljal kot prvi.
V 34. prvenstveni tekmi derbi in enajstmetrovka proti Mariboru. No, o pravilnosti te odločitve verjetno ne dvomijo niti navijači z vijoličastimi očali z res veliko dioptrijo. Ob tej sodniški odločitvi so verjetno, kot majhni otroci, ko dobijo bonbonček ali dva od prijazne prodajalke v trgovini, tudi malce zardeli. Zaradi istega človeka, ki ga danes napadajo, takrat pa iz žepa njihovemu Jasminu Handanoviću pred nos ni pomolil kartona rdeče namesto rumene barve.
V 35. krogu še en strel z enajstih metrov za Olimpijo, tudi ta ni bil niti najmanj sporen. Za vodstvo in končni izid 2:0 na tekmi proti Krškemu.
Potem pa še ta (ne)srečna nedelja, pisk Damirja Skomine in iztegnjena roka v smeri proti vratom nasprotnika, ki jo je Olimpiji še na tretji tekmi v nizu prinesel njen posrečeni srbski as iz rokava Stefan Savić. Enajstmetrovka, čista kot solza.
"Ampak zakaj tak neumen prekršek za najstrožjo kazen?" ob tem vztrajajo navijači Maribora, ki vsaj malo dajo na sodniška nogometna pravila, a so prepričani, da lovke tistih, ki Mariboru želijo slabo, sežejo tudi do domžalskih pisarn in garderob. Sprašujemo se tudi mi, a hkrati vprašamo: "Bi si, če že, Domžalčani to privoščili na tak nespreten način? Bi pred tem iskali gol za vodstvo in ga tudi dosegli?"
Hitro so se našli tudi tisti, ki so opazili, da se strelec vodilnega gola za Domžale Lovro Bizjak ob svojem 13. prvenstvenem zadetku ni pretirano veselil. Res se ni, ampak kaj ste od nogometaša, ki je zadel na za svoj klub povsem nepomembni tekmi, medtem ko je na ograjah ob tem viselo več kot tri tisoč razgretih nasprotnikovih navijačev, pričakovali?
Sploh v luči "neprebojnega" policijsko varnostnega obroča, ki smo ga videli v zaključku domžalske tekme, je bila to zelo pametna odločitev. Načrtno ali ne, pohvale za zrelost 24-letnemu napadalcu.
"Sram te naj bo, če me boš prevaral enkrat. Sram naj bo mene, če me boš dvakrat," pravi star pregovor.
"Potrudili se bomo in dali vse od sebe, če pa bo nasprotnik boljši, mu bomo čestitali za uspeh," pa so besede, ki jih pogosto slišimo iz ust akterjev iz športnega sveta. Sploh v nogometu, ki je poln floskul, so pogoste.
Morali bi jim prisluhniti tudi v Mariboru in razloge za to, da še drugič v zadnjih treh sezonah niso prišli prvi na cilj, iskati tudi pri sebi, ne samo drugje.
Morda bi bili lahko zadovoljni tudi s tem, da so za milimeter zaostali za tekmecem, ki letos še sploh ni izgubil. Za klubom, ki jih je pred dobrim tednom premagal na njihovem igrišču. Za nogometaši, ki so jih letos izločili tudi iz pokala. Za moštvom, ki je na 36 tekmah prejelo samo 17 golov.
Pustimo ob strani navijače in za popularnost nogometa morda celo dobrodošlo polemiziranje izpod njihovih prstov in iz njihovih ust, a kot klub s 14 prvenstvenimi lovorikami, tremi ligami prvakov in tremi ligami Europa, ki je brez dvoma z naskokom najuspešnejši slovenski nogometni kolektiv vseh časov, bi lahko Mariborčani ravnali drugače in ugledu primerno.
Toda ne, odločili so se po svoje in ravnali kot veliki poraženci.
V Ljudskem vrtu vseskozi poudarjajo: "En klub, ena čast." Ampak kakšna čast je to?
27