Elsnerjem je usojena Avstrija

Ko je v zaključku jesenskega dela avstrijskega prvenstva vajeti v celovškem klubu, ki tiči na dnu razpredelnice in se mu obeta krčevit boj za obstanek, v svoje roke prevzel Jože Prelogar, se je javnost že spraševala o tem, kdo izmed slovenskih nogometašev se bo v zimskem prestopnem roku preselil onkraj severne državne meje.

Prelogar, nekdanji pomočnik Branka Oblaka na klopi članske izbrane vrste, se je odmevnega trenerskega mesta dokopal tudi na krilih starih zaslug, saj je sredi osemdesetih let navduševal v dresu celovške Austrie. Po Bojanu Prašnikarju, nedavnemu strategu Energieja iz Cottbusa, se je tako majhna Slovenija znova lahko pohvalila s trenerjem enega izmed tujih evropskih prvoligaških klubov, ki prihaja iz močnejšega prvenstva od slovenskega. Če nekdanji trikratni slovenski selektor začuda ni posegel po slovenskih okrepitvah, je pomoč rojakov pri klubskem vodstvu izprosil Prelogar.

Biščan se končno počuti kot nogometaš

Treningom zadnjeuvrščenega avstrijskega prvoligaša sta se ob začetku tedna pridružila donedavni kapetan Domžalčanov in nekdanji napadalec Celjanov. Darija Biščana so na klubskih straneh označili kar za hrvaškega napadalca, a bi jih znal 24-letni Dolenjec s predstavami na igrišču kmalu prepričati o zmoti. ''Čakamo le še na dogovor s predsednikom, ki naj bi se pripetil v naslednjih dneh. V Celovec sem prišel na željo Jožeta Prelogarja. Zaenkrat treniram z ekipo in čakam, da bo predsednik sprejel naše pogoje. Blizu sem podpisa pogodbe za poldrugo leto, član Austrie pa bi ostal tudi v primeru, če bi izpadla v drugo ligo,'' je priznal najboljši strelec Celjanov v jesenskem delu in dodal, da je razliko med kluboma iz Celovca in Celja opazil že ob prihodu. ''Tu se dejansko počutiš kot nogometaš,'' je izpostavil Biščan, ki bi v primeru pogodbe prejel ključe enega izmed stanovanj v Celovcu, v teh dneh pa se dokazuje trenerju in soigralcem na umetnih igriščih v vadbenem centru Austrie.

Elsnerja nasmejala selitev v Maribor

Končnega podpisa bi se srčno razveselil tudi Luka Elsner. Dolgoletni steber domžalske obrambe, s katero je osvajal mesta na vrhu, v zadnjih sezonah pa okušal padec v prvoligaško povprečje, pričakuje, da se bodo stvari rešile kmalu. ''V Celovcu je vse na višji ravni. Organiziranost kluba, obnašanje do igralcev, pa tudi medijska pozornost. Zdaj smo v samem uvodu treningov, tako da bi o kakovosti lige težko sodil, seveda pa to predstavlja korak naprej v moji karieri,'' je zaupal 27-letni slovenski branilec, ki bi v primeru podpisa konec meseca z novopečenimi soigralci odpotoval na ''toplejši'' del priprav v Turčijo. Na avstrijskem Koroškem bi rad ostal vsaj poldrugo leto. ''To bi mi prineslo določeno finančno varnost. V karieri vedno potrebuješ nov izziv. Ne smeš obstati na mestu, glede Domžal pa bi lahko povedal le lepe stvari in mi bodo ostale v krasnem spominu.'' Pred dnevi so ga nasmejale novice o morebitnem prestopu v vrste Maribora. ''S tem nisem imel absolutno nič. Edina stvar je bila ta, da sem se res mudil v Mariboru, saj imam tam družino, pa me je morebiti kdo opazil in razširil govorice,'' je pojasnjeval starejši izmed bratov Elsner, ki ima še vedno ambicije, da bi v državnem dresu odpotoval na svetovno prvenstvo v JAR.

''O tem veliko razmišljam, bo pa veliko odvisno od mojih iger. Moral se bom dokazati v močnejši ligi in proti kvalitetnim moštvom pokazati, da sem iz pravega testa. So pa moje zmožnosti večje od igranja v avstrijski ligi,'' ni skrival samozavesti ob prehodu na višjo klubsko stopničko, a tudi opozoril, da do podpisa še ni prišlo, tako da ni še nič dokočnega.

Avstrijska tradicija Elsnerjev se nadaljuje

Če bi Luka ustvaril želje, bi se s tem nadaljevala bogata avstrijska tradicija zagotovo največje slovenske nogometne družine Elsner. Dedek Branko, ki je pred kratkim dopolnil okroglih 80 let, je dvakrat opravljal mesto selektorja avstrijske reprezentance (v zgodovini bo zapisan kot šele drugi tujec na tako odgovornem mestu), kot trener Innsbrucka pa je kot za stavo osvajal lovorike (dvakrat prvak, dvakrat pokalni zmagovalec). Z Avstrijo je imel opravka tudi oče Marko, nekdanji jugoslovanski in slovenski reprezentant, ki se je konec osemdesetih let minulega stoletja preizkusil v obrambni vrsti Admire Wacker.

Ljubezen do nemško govorečih klubov je ohranil tudi mlajši brat Rok, ki si zadnjih nekaj mesecev služi kruh v Katarju, saj se je pred prihodom v Slovenijo kratek čas mudil v Nemčiji in nosil dres takratnega četrtoligaša Wehen. ''Nekako nam je ta zadeva usojena. Vsi imamo opravka z nemškim jezikom, sta se pa oče in dedek zelo dobro znašla v Avstriji, zato srčno upam, da bom nadaljeval njuno zgodbo.'' V Celovcu bo najverjetneje dobil priložnost v ožjem delu obrambe, ne bi pa se branil tudi mesta desnega branilca oziroma zadnjega zveznega igralca. ''Vseeno mi je, se bo že trener odločil. Samo da podpišem pogodbo,'' je še naznanil ''Francoz'', ki bo v kratkem prejel ogromno opravka z nemškim jezikom.