Petek, 1. 1. 2021, 20.00
3 leta, 11 mesecev
uefa Odločno v izzivov polno leto 2021
Drzne napovedi nikoli močnejšega Čeferina
Za Aleksandrom Čeferinom je zelo zahtevno leto 2020, v katerem je kljub vsem težavam, ki so doletele svet in z njim tudi svetovni nogomet, le še učvrstil svoj položaj na vrhu Uefe in evropskega nogometa. Pred novimi velikimi izzivi, ki so v letu pred njim, je velik optimist. "Evropsko prvenstvo bomo organizirali v 12 mestih, tribune bodo polne," je drzno napovedal.
Aleksander Čeferin je trdno v predsedniškem stolčku Uefe, pred katero je novo leto velikih izzivov.
Ko je septembra 2016 kot meteor treščil na sam vrh Uefe in pometel s svojim protikandidatom za predsedniški stolček najbogatejše nogometne organizacije na svetu, Michaelom van Praagom (prejel je 42 glasov, Nizozemec pa le 13), je bil Aleksander Čeferin globalno popoln nogometni neznanec.
Danes, dobra štiri leta pozneje, je zgodba povsem drugačna. Lestvice najvplivnejših akterjev svetovnega nogometa in športa ne bodo minile brez omembe njegovega imena, medtem ko ankete kažejo, da se je pod njegovim vodstvom močno izboljšalo zaupanje javnosti v Uefo, ki je bilo po korupcijskih aferah pred njegovim prihodom kritično omajano.
Da je ekspresno močno učvrstil tudi svoj položaj na vrhu krovne evropske nogometne organizacije, pa je tako ali tako jasno. Februarja 2019 je namreč na rednih predsedniških volitvah Uefe zmagal brez protikandidata.
Razkritje plače, dobrodelnost ...
Ob izvolitvi v Atenah 16. septembra 2016. Ugled v javnosti je ob nenehni diplomatski drži zagotovo zgradil z nekaj potezami, s katerimi je osvetlil transparentnost delovanja Uefe. Prvič v zgodovini se je med drugim zgodilo, da so pri krovni evropski nogometni organizaciji razkrili prejemke njenih najvišjih članov. Mimogrede, Čeferin na leto zasluži 1,56 milijona švicarskih frankov bruto, davke pa plačuje tako v Švici, kjer je sedež Uefe, kot v Sloveniji. Koliko je zaslužil njegov predhodnik Michele Platini, ki ga je sredi mandata odnesla podkupovalna afera, pri Uefi nikoli niso razkrili, je pa znano, da zagotovo precej več.
Čeferinovi in z njim Uefini podobi ni škodila niti omejitev pred tem neomejeno trajajočih predsedniških mandatov na maksimalnih 12 let (trije mandati po štiri leta), za katero se je odločil takoj po prihodu na evropski nogometni vrh, kot tudi ne dobrodelna nota, ki jo je pokazal s priključevanjem oziroma zagonom projektov, kot sta Common Goal in Uefina fundacija za otroke, katere predsednik je postal. Prvi je leta 2017 zagnani projekt, v katerem številni nogometni akterji odstotek svoje plače namenjajo v dobrodelne namene. Čeferin se mu je pridružil med prvimi. Tega, kaj je cilj fundacije za otroke, verjetno ni treba pojasnjevati.
Aplavz množic si je prislužil tudi z nekaj drugimi malenkostmi. Z novostjo po koncih finalnih tekem največjih tekmovanj, denimo. Namesto nogometaši k predsedniku Uefe na tribuno na podelitev pokala podelitev po novem prikoraka on k njim na igrišče.
... finančna slika, sodelovanje z evropsko politiko in klubi, liga narodov ...
Veliko bolj pomembne kot poteze, ki so na prvo žogo navdušile širši krog nogometnega sveta, so bile tiste, s katerimi je učvrstil svoj položaj v Uefi. Ta je že v prvem letu njegovega predsednikovanja povišala prihodke in trend nadaljevala tudi pozneje. Zadnje finančno poročilo Uefe iz leta 2019 pravi, da je njen letni proračun v sezoni 2018/19 znašal več kot 3,8 milijarde evrov. V sezoni 2014/15, zadnjem s sezono 2018/19 primerljivem letu brez evropskega prvenstva pred začetkom njegovega predsedovanja, se je proračun Uefe ustavil pri okroglih dveh milijardah evrov.
V družbi šestkratnega dobitnika zlate žoge Lionela Messija.
Ob ligi prvakov, ki Uefi vali zlata jajca, je poskrbel še za nekaj zelo donosnih sponzorskih pogodb. Že v prvem, nepolnem mandatu predsednikovanja se je, denimo, podpisal pod 200 milijonov evrov vreden posel s podjetjem Alipay, vodilno kitajsko plačilno platformo z več kot 700 milijoni uporabnikov in učvrstil vezi z enormnim azijskim trgom.
V Čeferinovem času se je močno izboljšalo sodelovanje z evropsko politiko. Uefa je v zadnjih letih podpisala številne pogodbe o sodelovanju s Svetom Evrope, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.
Učvrstil je dialog s klubi in Izvršnemu odboru Uefe priključil dva predstavnika Združenja evropskih klubov (ECA), predsednika Juventusa Andrea Agnellija in prvega moža PSG Nasserja Al-Khelaifija.
Uefa je v času njegovega predsednikovanja veliko naredila tudi v smeri večje enakosti in tudi ženskega nogometa, ki je v vzponu. Decembra 2018 je podpisala prvo sponzorsko pogodbo, v celoti namenjeno ženskemu nogometu.
Ob predaji lovorike kapetanki Lyona Wendie Renard, zmagovalki ženske lige prvakinj.
Prav tako je uspešnica "njegova" liga narodov. Reprezentančno tekmovanje, ki je zamenjalo nesmiselne prijateljske tekme, in naletelo na verjetno boljši odziv, kot so ga pred tem pričakovali tudi najbolj optimistični Uefini funkcionarji.
Z zaostritvijo finančnega fairy playa je Uefa naredila tudi velik korak k ozdravitvi evropske nogometne slike, jo močno izboljšala, hkrati pa vsaj malce zmanjšala razlike med peščico najbogatejših klubov na svetu in vsemi preostalimi, ki to niso. Roko manjšim bo Uefa podala tudi v letu 2021, ko bo po ligi prvakov in ligi Europa zagnala še tretjerazredno evropsko nogometno klubsko tekmovanje, konferenčno ligo.
Nevsakdanji optimizem ob vstopu v leto 2021
Še večji izziv za Čeferina kot vse zgoraj našteto pa je bilo leto 2020, v katerem se je zaradi pandemije ustavil ves svet, nogomet pa ne. Uefa je izpeljala vsa članska klubska tekmovanja, dokončana pa je bila tudi večina evropskih nogometnih lig.
Da smo tudi lani dobili novega evropskega klubskega prvaka, zmagovalce v štirih od najboljših petih evropskih lig (nedokončana je bila samo francoska) in še številne druge prvake oziroma prvakinje, je poskrbel tudi izredno hiter odziv ob izbruhu svetovne zdravstvene krize. Pri Uefi so se za prestavitev evropskega prvenstva na leto 2020 odločili že sredi marca.
Prav Euro 2020 pa bo za Čeferina in sodelavce največji izziv v letu, v katerega smo vstopili. Odločitev o evropskem prvenstvu v 12 evropskih prestolnicah se je namreč ob trenutnih razmerah v svetu izkazala za močno oteževalno že tako zahtevnih okoliščin, a je po Čeferinovem mnenju v takem formatu še vedno izvedljivo.
Naslednje evropsko prvenstvo naj bi gostili London, München, Rim, Baku, Sankt Peterburg, Budimpešta, Bukarešta, Amsterdam, Bilbao, Glasgow, Dublin in Köbenhavn.
"Sem 99,9 odstotno prepričan, da bomo evropsko prvenstvo organizirali v vseh 12 mestih, kot smo tudi načrtovali. Morda se lahko zgodi, da ena država odpade. Obstajajo seveda tudi rezervni načrti v primeru, da bo imela katera od držav težave. Lahko se zgodi, da bo prvenstvo potekalo v kakšnem mestu manj, a ne verjamem, da več kot v enem," je bil v zadnjem velikem intervjuju za srbski Informer nevsakdanje optimističen Čeferin in še enkrat dodal, da prvenstvu v tako velikem številu držav, ki je bila sprejeta že pred njegovim prihodom, ni naklonjen.
"To prvenstvo je bilo specifično že pred pandemijo. Težko je organizirati prvenstvo na tak način. Nekatere države so v Evropski uniji, nekatere niso. Imajo različne denarne valute, različne pravilnike o vizah … Že pred zdravstveno krizo bi bil Euro 2020 velik izziv, zdaj je seveda še veliko večji, ampak sem optimist. Začelo se je cepljenje, zato verjamem v polne stadione," je drzno napovedal Čeferin, čigar položaj v svetovnem nogometu se danes zdi močnejši, kot je kadarkoli bil.
75