Sobota, 29. 6. 2019, 18.00
5 let, 5 mesecev
Gorenjska muzejsko-planinska transverzala
Pohodniška pot po biseru Slovenije, ki je mnogo več kot to #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,42
Če se boste sprehodili po Gorenjski muzejsko-planinski transverzali, se boste naužili spokojnosti gora in pomembnosti kulturne dediščine.
V Sloveniji je z junijem zaživela nova pohodniška pot, ki obiskovalce vodi čez 23 priljubljenih, pa tudi manj obleganih slovenskih vrhov ter jih povezuje s šestimi muzeji. Tako imenovana Gorenjska muzejsko-planinska transverzala je nastala v sklopu skupnega projekta gorenjskih muzejev z imenom Neverjetne gore. Povezuje planinarjenje in kulturno dediščino.
Kaj sploh je Gorenjska muzejsko-planinska transverzala?
Gorenjska muzejsko-planinska transverzala je drugačne vrste transverzala, kot smo je sicer vajeni. Povezuje namreč kulturno dediščino in hribolazenje oz. kulturo in šport.
Transverzala, ki je uradno zaživela junija letos, povezuje šest muzejev, in sicer Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kjer je njen štart, Čebelarski muzej v Radovljici, Medobčinski muzej Kamnik, Gorenjski muzej v Kranju in Loški muzej v Škofji Loki, kjer se pot konča.
Pohodniki si bodo v muzejih lahko ogledali razstavo na temo gora, vmes pa se bodo povzpeli še na 23 priljubljenih gorenjskih vrhov, med njimi tudi na Golico, Stol, Roblekov dom, naj planinsko kočo leta 2017, Dobrčo, Kriško goro, Storžič, Veliko planino, Jošt, Križno goro in Lubnik, če jih izpostavimo le nekaj.
S transverzalo so presegli dozdajšnje sodelovanje
Po besedah Irene Lačen Benedičič, direktorice Gornjesavskega muzeja Jesenice, pod okriljem katerega deluje tudi Slovenski planinski muzej v Mojstrani, prvi muzej na transverzalni poti in ena od točk na Slovenski planinski poti, je sodelovanje gorenjskih muzejev do zdaj temeljilo na tem, da so na določeno temo pripravljali razstave, jih potem predstavljali v svojih razstavnih prostorih in z njimi gostovali po drugih muzejih. Projekt Neverjetne gore in Gorenjska muzejsko-planinska transverzala pa sta takšno zasnovo sodelovanja presegla.
Vsak muzej se je namreč v okviru projekta naslonil na kulturno dediščino, ki jo hranijo v muzeju, ter jo povezal z naravno dediščino v bližnjih gorah. "Želeli smo, da tisti ljudje, ki so jim muzeji že tako ali tako blizu, zdaj obiščejo še hribe in obratno. Ljudi, ki hodijo v gore, želimo privabiti še v muzeje," je bistvo projekta povzela Lačen Benedičičeva.
Za traso je poskrbela Jelena Justin iz Gorenjskega muzeja, sicer velika ljubiteljica gora, ki pravi, da ne pričakuje, da bi se transverzale kdo lotil v enem kosu, ampak predlaga, da si jo razdelite na več izletov.
Lov za zakladom - Geo lov
Projekt so njeni avtorji nadgradili še s t. i. Geo lovom (Geo Catchingom), ki je razširjen po vsem svetu, njegovo bistvo pa je iskanje zakladov. Ti so v primeru muzejske-planinske transverzale skriti v muzejih in na vrhovih, ki so vključeni vanjo.
Šest zakladov je skritih v muzejih, vključenih v projekt, šest pa na njihovih hišnih gorah (na Golici, v Roblekovem domu, na Zelenici, Veliki planini, Svetem Joštu nad Kranjem in Lubniku).
Kustosinja v Slovenskem planinskem muzeju Saša Mesec nam je pojasnila, da so se želeli na čim bolj diplomatski način izogniti postavitvi novih informacijskih tabel v naravi, zato so rešitev poiskali v priljubljeni igri GeoCaching, kjer lovci na zaklad dragocenosti iščejo s pomočjo GPS-koordinat.
Kako so se gorenjski muzeji povezali s hribi?
Čebelarski muzej v Radovljici se je naslonil na plemenilne postaje za čebele, ki imajo svoje mesto v hribih, zato je razstava posvečena njim.
V Tržiču so svojo športno zgodbo gradili na smučanju, zato so v muzeju izpostavili Zelenico. V Kranju so v ospredje postavili dva Kranjčana, Nejca Zaplotnika in Andreja Štremflja, prva Slovenca na Everestu. Osnovni kondicijski trening sta namreč izvajala na bližnjem Joštu, ki je prav tako vključen v transverzalo.
Učni čebelnjak v čebelarskem muzeju v Radovljici, ki je eden od šestih muzejev, vključenih v Gorenjsko muzejsko-planinsko transverzalo.
V Tržiču se lahko pohvalijo tudi z edinim Smučarskim muzejem v Sloveniji.
Velika planina je muzej sama po sebi.
V Kamniku so se osredotočili na dediščino Velike planine, v Škofja Loki pa na arhitekturo. V okviru razstave Neverjetne gore so na primer zbrali predmete, ki so jih našli na Lubniku. V Slovenskem planinskem muzeju so se osredotočili na razlike med hribolazenjem nekoč in danes. Razstave so zelo raznolike, njihova skupna točka pa so hribi.
Kažipot po transverzali in zbiralnica žigov
Snovalci transverzale so za lažjo orientacijo izdali tudi vodnik, ki je nekakšen kažipot po muzejsko-planinski transverzali in knjižica za zbiranje žigov.
Zbiranje bo trajalo najmanj do maja prihodnje leto (projekt se je začel 30. maja 2019), zaradi kisle pomladi pa ga bodo morda podaljšali celo do avgusta 2020.
Preberite še:
