Sreda, 29. 8. 2018, 18.32
6 let, 2 meseca
Čistilna akcija na območju Triglavskih podov
Pod Triglavom pobrali kar 380 kilogramov smeti, celo ostanke letalskih razbitin #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,69
2
Na območju Triglavskih podov so prostovoljci, alpinisti in gorski reševalci danes v okviru vseslovenske akcije Očistimo naše gore pobrali kar 380 kilogramov smeti. Zbrane odpadke je v dolino odpeljal helikopter Slovenske vojske.
Na območju Triglavskih podov je bila danes obsežna čistilna akcija. Številni prostovoljci, alpinisti in gorski reševalci so pod okriljem akcije Očistimo naše gore čistili okolico Triglavskega doma na Kredarici in širše območje Triglavskega ledenika. Med čiščenjem so naleteli na ostanke starega smerokaza, izgubljen helikopterski tovor, ostanke razbitin letala, novoletno girlando in še marsikaj. Vsega skupaj se je nabralo kar 380 kilogramov odpadkov, s helikopterjem Slovenske vojske so jih prepeljali v dolino, kjer jih je prevzela in za njih ustrezno poskrbela Komunala Bohinj.
Vir posnetka iz zraka: GIAM ZRC SAZU
Čistilno akcijo so zaradi zahtevnosti terena izvedli pod vodstvom alpinistov in gorskih reševalcev Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije, vanjo pa so bili s svojo strokovno pomočjo vključeni tudi sodelavci Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Triglavskega narodnega parka in Arsa.
Posebno čistilno akcijo na višini 2.500 metrov so izvedli v okviru akcije Očistimo naše gore, ki jo že deveto leto organizirajo Zavarovalnica Triglav in njeni partnerji.
Triglavski ledenik izginja
Akcija je obsegala tudi čiščenje Triglavskega ledenika pod triglavskim grebenom v zgornjem delu Triglavskih podov, ki vztrajno izginja. Na začetku strokovnih opazovanj leta 1946 je meril 14 hektarjev, ob koncu talilne sezone 2003 pa manj kot hektar.
Po besedah Mihe Pavška, raziskovalca na Geografskem inštitutu Antona Melika in vodnika ter inštruktorja planinske vzgoje PZS, se je površina Triglavskega ledenika, odkar ga opazujejo, skrčila za več kot 20-krat, njegova prostornina pa se je zmanjšala za več kot 200-krat.
"Glavni vzrok za to je dvig temperatur, ki je tolikšen, kot bi ledenik na vsakih 15 do 20 let prestavili za 100 višinskih metrov nižje proti dolini. Padavin je sicer dovolj, a se manjša njihov delež v snegu oziroma se krajša snežna sezona. Posledično se spreminjata tudi dolžini redilne in talilne dobe, ki sestavljata tako imenovano ledeniško leto. V zadnjih desetletjih talilna doba traja že pol leta oziroma se celo daljša," je pojasnil Pavšek.
Kar je bilo dolga leta skrito, danes prihaja na površje
S krčenjem Triglavskega ledenika in hitrejšim kopnenjem snežišč na Triglavskih podih in v širši okolici Triglavskega doma na Kredarici na dan prihaja marsikaj, kar je bilo dolga leta skrito pod snegom in ledom.
"V številnih primerih sploh ne gre za smeti, ampak za predmete in opremo, ki je skozi desetletja dostopanja na Triglav planincem padla ali jim jo je odpihnil veter z grebena. V vpadnici nad ledenikom je namreč najbolj priljubljena in tudi najbolj oblegana slovenska planinska pot na vrh Triglava," Pavškove besede povzemajo organizatorji akcije.
Takšni predmeti so izredno dragoceni, saj razkrivajo, s kakšno planinsko opremo so se pohodniki pred stoletjem in več lotevali poti na najvišji vrh Slovenije, so sporočili organizatorji velike čistilne akcije.
Ozaveščenost planincev se izboljšuje
Udeleženci akcije so v današnji čistilni akciji nabrali približno 380 kilogramov odpadkov, helikopter Slovenske vojske jih je odpeljal v dolino, tam pa so jih prevzeli sodelavci Komunale Bohinj.
Večina odpadkov je bila starejšega datuma, starih več let oziroma celo desetletij, kar kaže na to, da se ozaveščenost planincev povečuje.
Med konzervami celo novoletna girlanda
Med odpadki je bilo največ konzerv, pločevink in plastenk, našli pa so tudi bolj neobičajne reči, kot so ostanki starega smerokaza, izgubljen helikopterski tovor, novoletna girlanda in ostanki razbitin manjšega letala, ki je v Triglavski ledenik trčilo v osemdesetih letih.
- Prva pisna omemba Triglavskega ledenika sega v leto 1821, kjer je omenjen Zeleni plaz in se nanaša na prvi dokumentirani vzpon na vrh Triglava pred 240 leti oziroma leta 1778.
- Ime Zeleni plaz se je ledenika oprijel zaradi lomljenja svetlobe skozi firnov led, eno od vrst ledu na poti preobrazbe snega v ledeniški led, saj daje značilno bledo zeleno barvo.
- Proučevanje slovenskih ledenikov je najdaljši znanstvenoraziskovalni projekt na Slovenskem. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Triglavski ledenik opazuje že od leta 1946, na ledenik pod Skuto pa je pozoren od leta 1948.
2