Petek,
13. 8. 2021,
12.05

Osveženo pred

3 leta, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,17

6

Natisni članek

Natisni članek

gorsko reševanje pohodništvo Naj planinska koča

Petek, 13. 8. 2021, 12.05

3 leta, 3 mesece

Alarmantna statistika: letos že 22 smrti v gorah

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,17

6

gorski reševalec Dacia alpinist | Gorski reševalci imajo tudi letos polne roke dela. Fotografija je simbolična.  | Foto Klemen Korenjak

Gorski reševalci imajo tudi letos polne roke dela. Fotografija je simbolična.

Foto: Klemen Korenjak

Kljub številnim preventivnim dejavnostim na področju varne hoje v gore imajo gorski reševalci tudi letos polne roke dela. Do včerajšnjega dne so sodelovali že v 375 intervencijah (lani jih je bilo v celotnem letu 483), kar je skrb zbujajoč podatek. Za varno pot v gore je nujno načrtovanje planinske ture in upoštevanje osnovnih nasvetov obiskovanja gora, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije, kjer ta konec tedna zaradi praznika in stabilne vremenske napovedi pričakujejo povečan obisk gora.

Kljub preventivi v gorah še vedno slabo opremljeni "planinci"

"Letošnja podrobna statistika nesreč v gorah kaže, da je bilo opravljenih 375 intervencij, od tega je bilo 144 posameznikov nepoškodovanih, 67 lažje in kar 111 težje poškodovanih. Osemindvajset posameznikov je bilo lažje ali huje obolelih, 22 pa jih je žal umrlo. Nič kaj spodbudno, da gorski reševalci na terenu še vedno srečujemo neprimerno opremljene posameznike, ki precenjujejo svoje sposobnosti. Z gora skoraj dnevno pospremimo planince, ki so obnemogli ali pa ne upajo sestopiti po isti poti, po kateri so prišli. Veliko je tujcev iz največjih alpskih držav, za katere bi pričakoval, da imajo visoko stopnjo planinske ozaveščenosti," je opozoril strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi | Foto: Ana Kovač Gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi Foto: Ana Kovač

Na PZS svetujejo, da izberete planinsko turo, ki je primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti. Pomembno je predhodno preveriti vremensko napoved, odprtost planinskih koč in se primerno opremiti.

Pred izletom, turo se vprašajmo:

  • Kako dobro sem pripravljen (psihično in fizično)? Je izbrana pot primerna zame?
  • Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi do desetkrat. Imam oblačila, ki me bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali je na poti koča, bivak, zavetišče, kamor se bom lahko umaknil?
  • Kakšna je izbrana pot? V katero smer bom hodil (sever, jug, vzhod, zahod)? Pripravite si načrt poti. Pot razdelite na manjše odseke, predvidite počitke in približen čas hoje. Ustvarite si sliko poti in jo prehodite v mislih.
  • Imam v nahrbtniku vse potrebne stvari za izbrano turo?
  • Kako daleč je in koliko časa bom potreboval za celotno pot? Na vrhu smo šele na polovici poti - naš cilj je varna vrnitev v dolino in domov.
  • Kako strm je teren? Ali ga bom moral prehoditi v ključih, za kar bom potreboval več časa (je pa manj utrudljivo)?
  • Kakšen je teren? Ali so na poti balvani, melišča? Ali je na poti rušje, ki me bo upočasnilo, ali ga bom lahko obšel?
  • Ali so na poti značilnosti, ki jih bom moral premagati: krnice, hudourniki, strmi skoki? Ali jih lahko obidem?
  • S katerimi nevarnostmi se na poti lahko srečam: prepadi, s travo poraščenim svetom, padajočim kamenjem?
  • Kako naj hodim?
  • Kakšno hitrost hoje naj uberem? Bodo z mano otroci?

nevihta v gorah | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Kaj če nas preseneti nevihta?

Poleti je pomembno, da se v gore odpravimo zgodaj. Pregovor rana ura, zlata ura, je tukaj res na mestu. Ne samo zaradi bolj ugodnih temperatur, ampak predvsem zaradi nevarnosti popoldanskih neviht, ki jih spremljajo strele, opozarja Šerkezi.

Če nas nevihta vendarle ujame, je zelo pomembno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine.

"S sebe odstranite vse kovinske predmete in jih ne odvrzite, ampak jih spravite na varno mesto, stran od sebe, saj jih boste po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete v zaščitna oblačila. Pazite tudi, če imate na glavi čelado, da ta nima kovinskih zakovic. V tem primeru je bolje, da jo snamete z glave," dodaja Šerkezi.

Vodnikov dom | Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Tudi v planinskih kočah velja pravilo PCT

Če je med vašimi cilji obiska gora tudi postanek v planinski koči, je dobro vedeti, da tudi v kočah velja pravilo PCT (preboleli, cepljeni, testirani) in da je zaradi covid-19 ukrepov še vedno na voljo zgolj omejeno število  ležišč.

V notranjosti koč je obvezna uporaba maske, obvezno je razkuževanje rok in medsebojna oddaljenost, kolikor je ta mogoča.

Spremenjen je tudi način obratovanja planinskih koč. Strežba hrane in pijače je mogoča v večji meri le na terasah koč.

Prilagojen sistem rezervacij

Nekoliko spremenjen je tudi digitalni rezervacijski sistem prenočevanja, ki velja v večini bolj obiskanih planinskih koč. Novost, ki je začela veljati v začetku sezone, je ta, da bo treba ob rezervaciji prenočišča v rezervacijski sistem vnesti podatke o kreditni kartici, kar bo varovalka za oskrbnike v primeru, ko se planinec v koči ne bo pojavil oziroma 48 ur pred želenim terminom rezervacije ne bo odpovedal. V tem primeru mu bo oskrbnik zaračunal plačilo v vrednosti 11 evrov.

V nekaterih kočah je mogoče koristiti turistične bone, ne pa v vseh, zato je dobro, da se o tem predhodno pozanimate.

Ne pozabite: smeti v gore ne sodijo!

S PZS planince še pozivajo, naj smeti odnesejo v dolino. Lani je bilo zaradi spremenjene strukture gostov, ki sobivanja z naravo morda niso vajeni, v naravi opaziti precejšen porast količine odpadkov.