Torek, 24. 10. 2017, 18.03
6 let, 1 mesec
Obrazi ljubljanskega maratona – Žana (Jereb) Rojnik in Klemen Rojnik (8.)
Njun maratonski dan bo tokrat v znamenju otroškega direndaja
Samo še nekaj dni nas loči od 22. Ljubljanskega maratona, ki za mnoge slovenske tekače predstavlja vrhunec tekaške sezone. Na štartu bo tudi tokrat Klemen Rojnik, doktor farmacije in rekreativni športnik, ki je na ljubljanskem maratonu tekel že 14-krat, prav gotovo pa bo manjkala njegova žena, olimpijka in nekdanja prvakinja v maratonu Žana Jereb, poročena Rojnik. Razlog? Šest dni pred maratonom je povila prvorojenca.
Klemen Rojnik bo v nedeljo, 29. oktobra 2017, že 15. tekel na ljubljanskem maratonu. Tokrat bo tekel zase in za svoj rezultat, medtem ko je v preteklosti, leta 2013, istega leta, kot je na svetovnem prvenstvu v ironmanu na Havajih zasedel odlično 2. mesto v svoji kategoriji in 29. v skupnem seštevku, tekel kot "zajec" svoji življenjski sopotnici, maratonki Žani Rojnik. Narekoval je tempo, ki jo je takrat pripeljal do naslova državne prvakinje v maratonu (2;42:09). "Mislim, da sem zdržal do 35. kilometra," se je spominjal v pogovoru, ki sta se ga z Žano, takrat še v visoki nosečnosti, udeležila skupaj.
Ob opazki, kako požrtvovalno od moškega, da teče kot tempo tekač ženski, je Klemen povedal še eno anekdoto, vezano na maratonski tek. "V Rotterdamu sem ji pomagal celo pri podiranju mojega družinskega rekorda v maratonu," je pripomnil z nasmeškom. Takrat je Žana Klemnov rekord 2;37:00 popravila na 2;35:00.
Na maratonu v Rotterdamu je Klemen tekel kot Žanin tempo tekač. Takrat je Žana Klemnov rekord 2;37:00 popravila na 2;35:00.
Za triatlon je zmanjkalo časa
Rojnik pravi, da je s tekmovalnimi ambicijami, ki so vrhunec dosegle na že prej omenjenem ironmanu leta 2013, opravil, pravzaprav tudi za gojenje vseh treh triatlonskih disciplin že dolgo nima časa. "Tečem še vedno, ker je to najmanj stresno, iz užitka občasno kolesarim, medtem ko plavam bolj redko. Da pa bi se pripravljal za tekmo, me je minilo," je priznal.
Kriza srednjih let je pri 38 letih že stvar preteklosti
Kaj ni tako, da moški, običajno v zrelih letih, zapadejo v šport ter vanj vlagajo ves čas in denar, me zanima.
"Mislite na krizo srednjih red? Mislim, da sem z njo opravil že pred vstopom v srednja leta, in to tudi javno priznam. V triatlon sem deloma zapadel prav zaradi tega, to je bil nekako ventil pred stresom. Kaj pa vem, morda me to še prime, sicer pa mislim, da je zdaj čas za druge stvari. Saj vidite," je namignil in se ozrl proti Žaninemu napetemu trebuščku.
"Kar nekaj let sva živela samo za trening, spanje, prehranjevanje in službo. Zdaj je čas za novo poglavje. Še vedno migava, ker nama tako ustreza, zahajava tudi v hribe, kar veseli oba, in to je to."
Letošnji ljubljanski maraton (vključno s tekom na 10, 21 in 42 kilometrov) boste v nedeljo, 29. 10. 2017, v neposrednem prenosu lahko spremljali na Siol.net in Planetu. Na kanalu Planet 2 bo prenos vsega dogajanja s komentarjem (enako bo tudi na naši spletni strani), na Planetu pa se bodo oglašali z vklopi.
Tiha želja: rekord na 42 kilometrov
V Ljubljani ne bo tekel samo zaradi lastnega veselja, ampak bo štel tudi rezultat. "Še vedno mi ustreza, da se kdaj poženem do rdečih obratov," je priznal. "Te na treningu težko dosežem, v Ljubljani pa je za kaj takega vedno primerno vzdušje."
Tiha želja je tudi osebni rekord 2;40:00, a pustimo času čas, pravi Rojnik.
Hrana kot četrta triatlonska disciplina
V pogovoru smo se dotaknili tudi področja prehrane, ki jo je Rojnik pred leti temeljito analiziral. Poleg plavanja, kolesarjenja in teka prehrano šteje za četrto triatlonsko disciplino, ki je po pomenu povsem enakovredna prvim trem.
"S preučevanjem hrane sem se resneje začel ukvarjati pred leti, ko sem ugotovil, da se, čeprav uživam veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov, ne počutim dobro. Ogromno literature sem prebral na to temo in zunaj sezone preizkusil nov način prehranjevanja. Prepričan sem, da deluje."
Žana Jereb, državna prvakinja v maratonu iz leta 2013, bo tokrat na ljubljanskem maratonu zgolj navijačica.
Kaj točno deluje? Rojnik stavi na maščobo, ki smo se je mnoga leta otepali, in pravo hrano.
"To pomeni, da se z Žano izogibava predelani hrani, kamor spada vse, kar je pripravljeno, torej tudi testenine, kruh, vnaprej pripravljene omake in podobno. Uživava tisto, kar lahko sama pripraviva. Na primer brokoli, ki ga lahko skuhaš, popečeš, karkoli ... Navadil sem se tudi na življenje brez kruha, čeprav ni bilo preprosto, saj sem ga rad jedel. Nadomestil sem ga s kruhom iz mandljev in lanenega semena. Pri skoraj vsakem obroku jeva zelenjavo, občutek sitosti dobiva iz maščob in proteinov."
Na podvprašanje, ali za pripravo hrane porabita veliko časa, Klemen odgovori, da čas, ki ga nekateri namenijo gledanju televizije (pri Klemenu in Žani televizorja ne boste našli), raje namenita kuhanju in branju.
"Brez televizije sem že več let, pa tudi Žana je ni potrebovala," je povedal. "Ne pogrešam je. Nisem je imela niti v internatu niti v času, ko sem v Celju igrala košarko. Vse, kar me zanima, si lahko pogledam na internetu," je svojega partnerja dopolnila Žana.
"Če bi vsak moral poskrbeti za posledice svojih napačnih odločitev ..."
A vrnimo se k hrani, ki je bila poleg odštevanja do ljubljanskega maratona tudi glavni razlog za povabilo Rojnika pred Sportalov mikrofon.
"Če bi vsak moral poskrbeti za posledice svojih napačnih odločitev, bi bilo super, pa ni tako. V resnici tisti, ki zdravo živimo, financiramo tiste, ki živijo nezdravo. Pri hrani je težava že ta, da če ne poješ nečesa, kar je res zelo strupeno, zelo pozno ugotoviš, da je nekaj narobe. Takrat, ko je že prepozno. Lahko vse življenje ješ svinjarijo, pa te šele pri 50 letih udari infarkt. In če takrat nisi vsaj finančno motiviran, da ne počneš neumnosti in se potrudiš jesti bolj zdravo, ni kaj dosti upanja. Saj vidimo pri uspehih današnje medicine. Kronične bolezni so katastrofa, bolj ko zdraviš diabetes, več ga je, kardiovaskularnih dogodkov prav tako."
Z ozaveščanjem javnosti je opravil, zdaj bo ozaveščal samo še svoje najbližje
Je kdaj razmišljal o tem, da bi širšemu krogu ljudi predstavil svoj pogled na način prehranjevanja, ki je v njegovih očeh najpravilnejši? Da bi poskusil ozaveščati javnost, tako kot je to storil na dogodku TEDx v Kranju ter predstavitvi knjige dr. Roberta H. Lustiga z naslovom Mastna laž in podnaslovom Grenka resnica o sladkorju, ali se takšni poskusi tistemu, ki se izpostavi, praviloma vračajo v obliki negativnih reakcij?
"Na začetku sem k temu res pristopil entuziastično. Javnosti sem želel razložiti svoje mnenje in svoj pogled na prehrano, a ko vidiš, kaj ljudje kupujejo v trgovinah in kaj naročajo v restavracijah, si rečeš, da se boš raje ukvarjal sam s sabo oziroma svojimi bližnjimi. Skratka, minilo me je. Hrana je enako kot religija, vsi se prepirajo okrog nje, učinka pa ni nobenega."
1