Sobotni intervju
Goran Dragić
Luka Dončić
Sobota, 13. 8. 2022, 4.00
10 mesecev, 3 tedne
Sobotni intervju: Rašo Nesterović
Zaradi Dončića še zdaleč ni vse postlano z rožicami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,49
13
Rašo Nesterović verjame, da se lahko Slovenija v Nemčiji veseli druge medalje na evropskih prvenstvih.
"Ni osebnih interesov, ciljev. Pomembno je, da so dobra ekipa. Podredijo se sistemu. Ve se, kdo je vodja, kaj mora kdo narediti. Ključno je, da je vseh dvanajst košarkarjev na isti valovni dolžini," se je generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Rašo Nesterović v sobotnem intervjuju za Sportal dotaknil tektonskega premika, ki se je zgodil pred petimi leti, da je Slovenija pozneje postala evropski prvak. Medaljo je napovedal takrat, cilj je tudi letos, a se zaveda, da v tako močni konkurenci ni nič samoumevno, četudi imaš superzvezdnika Luko Dončića in Gorana Dragića. Kakor tudi ne rešitev za težave, ki so v slovenskem košarkarskem prostoru, s katerimi se prav tako ubadajo druge panožne zveze, ki premorejo šampione svetovnega kova.
Debelih pet let je minilo od tedaj, ko so slovenski košarkarji stopili na evropski vrh. In kmalu bo prišel čas, ko bodo naše košarkarje želeli vreči z njega. Že zdaj je jasno, da se na septembrskem EuroBasketu obeta pravi spektakel, ki bo v Nemčijo, kjer bo Slovenija igrala vse tekme, privabil tudi številne slovenske navijače. Rašo Nesterović verjame, da bi lahko padel navijaški rekord iz Istanbula, če se Slovenija uvrsti v polfinale.
V sobotnem Sportalovem intervjuju, za katerega si je sicer vzel čas med dopustom, je kramljal o različnih košarkarskih temah, se dotaknil tudi drugih dimenzij slovenske košarke, reprezentančne in klubske, "pomoči" države, ki bi morala biti izdatnejša, Luke Dončića, zlatega kapetana Gorana Dragića …
Rašo, ali vaš dopust pomeni športne aktivnosti ali daste vse štiri od sebe?
Z otroki tavamo naokoli. Aktivni smo na supu in to je to. Nisem ravno najbolj športen tip zadnje čase. Malce sem se zapustil.
Kaj to pomeni za vaše telo? Glede na velikost 213 cm bi marsikdo pomislil, da imajo tako visoki ljudje težave po koncu kariere. Potem imate še pet otrok, kar verjetno pomeni veliko gibanja. Kako funkcionira vaše telo deset let po zaključku športne poti?
Moram priznati, da dosti dobro teče vse skupaj, zlasti, ko vidim določene ljudi, kako so pri tej višini negibčni. Sam še kar dobro funkcioniram. Upam, da bo tako tudi v prihodnje.
Verjetno bo vaš odgovor na vprašanje, ali se kdo od vaših otrok ukvarja s športom, pritrdilen. Kdo se je podal v košarkarske vode?
Sin in hčerka igrata košarko. Drugi otroci se ukvarjajo z gimnastiko, tenisom. Aktivni so. Trudim se, da so otroci v športnih vodah. Da se čim več gibajo, saj je to pomembno.
Glede na vašo velikost sta sin hčerka, ki se ukvarjata s košarko, visoka?
Nista še, a bosta še zrasla. Imata vse predispozicije, da bo tako.
Rašo je vesel, da ima Slovenija v svojih vrstah zvezdnika, kot sta Luka Dončić in Goran Dragić.
Zadnjič je zaokrožila slika vas, Gorana Dragića, Luke Dončića, Igorja Kokoškova na Krku. Namensko snidenje?
Na morju smo se dobili, vsi se poznamo. Nenehno se družimo. Letos je bil denimo tu tudi Igor z družino. Že lani je bil. Zanj je pomembno, da se z družino poveže, ker je med sezono veliko odsoten. In tu se dobro počutijo.
Verjetno je v takšni družbi na plan prišlo veliko spominov iz leta 2017, ko je Slovenija postala evropski prvak?
Niti ne. Neobvezne teme so bile. Če je kaj naneslo, se potem spomniš, kako je bilo, hkrati pa pogledaš, kaj lahko implementiraš za letošnjo akcijo. Kot denimo sestava in priprava ekipe. Sicer pa je bilo bolj zabavno vzdušje, veliko humorja. Ni bilo resnih pogovorov, da bi se zaradi tega dobivali.
Ste že takrat vedeli, da bo Gogi zaigral na EuroBasketu?
Nekako sem. Sredi julija sem začutil, da bi se to lahko zgodilo. Gogi da ekipi širino, samozavest in dodatne izkušnje. Na žalost bo eden od mlajših izpustil prvenstvo, vendar bo lahko pomagal drugim, da se razvijajo, saj imamo mešanico izkušenih in mladih igralcev. Ekipa potrebuje takšnega košarkarja, da v pravem trenutku pove pravo stvar. Da spusti, dvigne napetost. Poglejte, kaj je naredil na petkovi tekmi v Istanbulu proti Turčiji, ko je v podaljšku potegnil naš voz.
Zlati slovenski košarkarji iz leta 2017
Kateri taktični manever je bil ključen pri njem, da je s prvotno načrtovane tekme s Hrvaško podaljšal reprezentančno udejstvovanje še na evropsko prvenstvo? Poznate ga zelo dobro, saj sta bila skupaj v reprezentanci, bili ste tudi njegov kapetan v reprezentanci.
Ko se je vrnil, sta bili aktualni tekmi s Hrvaško in Švedsko. Potem je spet začutil naboj, prijateljstvo, ekipni duh, ki so mu manjkali in so bili potisnjeni globoko v ozadje. Moral se je res dobro počutiti. Dobil je občutek, da je del nečesa velikega. To je bilo zelo pomembno. In to je bila vsa skrivnost.
Kaj je Dragićeva osrednja vrlina, ki ga dela tako velikega?
Da bo lahko v garderobi povedal, kar je treba. Na parketu je prav tako še vedno odličen, kar je vnovič pokazal na petkovi tekmi s Turčijo. Tako on, Mike, Edo in Zoki bodo lahko pomagali s svojimi izkušnjami. Goran ima glas, ki se bo v garderobi slišal.
Mike Tobey se je lani hitro vklopil v slovensko reprezentanco.
V zadnjih letih ste vselej zadeli z naturalizacijami. Anthony Randolph je pomagal Sloveniji do evropskega zlata leta 2017, Jordan Morgan se je dobro vključil, vendar se nato nesrečno poškodoval, priložnost pa je dobil Mike Tobey, ki je nato zaigral na olimpijskih igrah. Verjetno ste vselej gledali, da imajo ti igralci tudi pravi značaj za ekipo.
Kar se tega tiče, je treba reagirati, ko do tega pride. Lani se je poškodoval Morgan. Če se ne bi, bi imeli njega. A se je tako zgodilo. Škoda, ker ne moremo imeti obeh, saj sta veliki osebi in igralca. S tujimi košarkarji smo imeli res srečo. Ne iščejo pozornosti. Podredijo se ekipi. Delajo, kar se od njih pričakuje. Dobrodošlo je, da smo za več let preskrbljeni. Imamo tudi dobre mlade košarkarje. Upam le, da bodo dobili priložnost v klubih. Da bodo med sezono igrali resne tekme, dobivali minute in posledično samozavest. S tem pridejo igralske izkušnje in njihov napredek.
Kakšno vodilo imate potem pri izbiti naturaliziranega košarkarja?
Po naših razmišljanjih mora biti dodana vrednost in ne vodja. Nosilci morajo biti drugi košarkarji. Luka in Goran bosta prevzela vlogo vodij. Tujec je pika na i. Tisto, kar nam manjka. Predstavlja pomoč, da smo konkurenčni. Prihod naturaliziranega košarkarja ne pomeni odvzemanje mesta, ampak pomeni dodatek enajstim košarkarjem, saj jim ravno takšna oseba manjka, da bi lahko naredili odločen korak na velikem tekmovanju.
Pred petimi leti ste napovedali medaljo, pa Slovenija ni spadala v ožji krog favoritov. Zdaj jo uvrščajo v ta krog, a so tudi druge reprezentance izjemno kakovostne. Tudi zdaj napovedujete medaljo?
Cilj je zagotovo medalja. A je na prvenstvu vse mogoče. V izločilnih bojih se lahko zgodi marsikaj. Ekipo imamo dobro, smo konkurenčni. Ne bi nas dajal povsem najvišje, ker so tu še Grki, Srbi, Francozi. Res imajo dobre ekipe. Posebej Grki, ki so izbrali vse najboljše igralce. Nobenega se ne bojimo, nobenemu se ne bomo predali. Lani nas je denimo nesrečno polaganje ločilo od medalje. Ena sekunda te lahko torej loči od medalje. In ta je naš cilj. Kaj bo, bomo videli na prvenstvu. Pomembno bo, da bodo vsi fantje zbrani, zdravi in dobra ekipa. Če bomo funkcionirali dobro, verjamem, da se lahko potegujemo za medaljo.
Kaj se je pred petimi leti toliko spremenilo, da je Slovenija po tolikih letih nestrpnega čakanja prišla do zgodovinske medalje? Vendarle je bilo pred tem bistveno več kakovostnejših posameznikov v izbrani vrsti.
Predvsem v tem, da vsi vedo, zakaj so tu − za isti cilj. Ni osebnih interesov, ciljev. Pomembno je, da so dobra ekipa. Podredijo se sistemu. Ve se, kdo je vodja, kaj mora kdo narediti. Ključno je, da je vseh dvanajst košarkarjev na isti valovni dolžini.
Glede na priljubljenost košarke v Sloveniji in sestavo ekipe, s katero razpolaga selektor Aleksander Sekulić, bi lahko pričakovali, da bo vladala v drugem delu v Berlinu prava navijaška evforija. Ali bi lahko dočakali rekorden Berlin v režiji slovenskih navijačev, ki so leta 2017 preplavili Istanbul?
Upam, da se prebijemo do polfinala. Potem se lahko ponovi zgodba iz Istanbula, če celo ne dobi večje širine. Povezave do Berlina so namreč dosti boljše.
Kakšno dimenzijo pa je prinesel Luka Dončić v delo Košarkarske zveze Slovenije? Vendarle je zvezdnik svetovnega formata.
Nikoli še nismo imeli takšnega košarkarja. Na sestankih z drugimi zvezami poudarjam, da moramo priti do vlade, ministrstev, da bo šport dobil večjo veljavo. Slovenija ima ogromno vrhunskih športnikov. Nikoli v zgodovini nismo imeli tako vrhunskega košarkarja, nogometnega vratarja, hokejista, plezalke, kolesarjev. Obstajajo precej večje države od naše, ki tega nimajo. Mi pa ne znamo tega izkoristiti. Luka je med njimi najbolj prepoznaven. Te skrbi so sladke. Ko imaš takšno prepoznavnost v svetu, je dosti lažje delati, a ne na vseh ravneh.
Želimo, da bo šel šport naprej. Da se bo razvijal. Da bomo imeli nove Pogačarje, Rogliče, Kopitarje, Oblake, Janje, Dončiće. Država bo morala spremeniti način financiranja. Sponzorski bazen v Sloveniji je velik, kolikor je. Potem smo vsi kot morski psi v tem bazenu in iščemo svoj kos. Sponzorji nimajo toliko sredstev, da bi vse nahranili. Država se bo morala drugače organizirati in bolj vstopiti v šport. Z več denarja bi lahko imeli več priprav za mlajše košarkarje, ki bi se lahko dodatno razvijali. V tem je težava. Da se mladim več omogoči. Moška članska reprezentanca, denimo, lahko samostojno preživi. Ne morejo pa mlade izbrane vrste. Na pripravah je treba poskrbeti za mlade. Postelja, hrana in druge stvari enako stanejo za Dončića kot za košarkarje mlajših kategorij.
Verjetno je velik zalogaj tudi ženska izbrana vrsta. Zlasti, ker bo prihodnje leto pri nas evropsko prvenstvo, ki ga Slovenija gosti skupaj z Izraelom.
Kar težko je dobiti pozornost za žensko košarko. Z evropskim prvenstvom želimo približati košarko populaciji in skrbeti za enakopravnost spolov. Delali bomo na tem, da bodo gledalci prišli. Vse pa se začne z rezultatom in dobrimi predstavami.
V Sloveniji je glede navijačev, žal v večini primerov, potrebna evforija, da začne vladati večje zanimanje.
Če gledamo na klubski ravni, v Sloveniji nimamo takšnih navijačev kot jih imata Partizan in Crvena zvezda. Če bi imela Cedevita Olimpija takšno podporo, bi bila druga zgodba. Da bi imela že v prvem krogu osem tisoč gledalcev. Ne pa da moraš graditi in čakati na močne tekme.
Vrniva se k Luki Dončiću. Kakšne so zahteve Dallas Mavericks glede igranja na evropskem prvenstvu?
Zelo kooperativni so. Moram jih pohvaliti. Ko slišiš, da imajo kakšne zveze težave z njihovimi odličnimi košarkarji, smo lahko mi veseli, da jih nimamo. Super odnos imamo. Niti enega samcatega problema ni. Povedo svoje skrbi, mi svoje. Usedemo se in najdemo skupno rešitev.
Verjetno je dobrodošlo, da so bili lani vodilni z Markom Cubanom in trenerjem Jasonom Kiddom v Sloveniji ter videli, kako Slovenija diha z Luko in reprezentanco?
Malce predsodkov je bilo glede preteklosti, predvsem z vidika reprezentančnih treningov, ko smo 15 dni tekali na višinskih pripravah. Tega ni več. Košarkarji so 330 dni na leto aktivni. Ni več tega, da gredo po sezonah na tri- ali štirimesečni premor. V dobri kondiciji so vseskozi, kar je potem lažje.
Ko sem šel sam denimo v ligo NBA, sem videl, da se tam dela povsem drugače. Več je bilo fitnesa, z žogo pa se je delalo na parketu in hkrati s tem nabiralo kondicijo. Pri nas je bil nekoč drugačen sistem. Za nekaj je bil dober, vendar v današnjem svetu to ne pije vode.
Prvo ime slovenske reprezentance je Luka Dončić, od katerega slovenski navijači veliko pričakujejo.
Kolikokrat ste bili na obisku v Dallasu? Ali je kaj lažje glede pogovorov, ker vas onstran Atlantika poznajo, saj ste pustili pečat v ligi NBA?
Nenehno smo bili v stiku z ljudmi v Dallasu, Brooklynu in Denverju. Ko sem bil zasebno v ZDA, sem šel tudi v Dallas, sicer pa sta bila tam tudi Matej Likar in Marko Milić. Vzdržujemo odnose, z vsemi.
Tako vam kot tudi vsem v Dallasu je najbolj pomembno, da je Luka srečen in zadovoljen.
Lahko smo srečni, da se je zgodil Luka Dončić. Če bi rekli, da smo ga mi razvili, bi bila laž. Razvil se je v Španiji. Veseli smo lahko, da je takšen karakter in pride z največjim veseljem igrat za reprezentanco. Veseli smo tudi, da imamo takšnega košarkarja, ki ima ogromno prepoznavnost. Upam, da se bomo skupaj veselili lepim trenutkom. In držali skupaj tudi ob tistih manj lepih. Vendarle je vse to del življenja.
Koliko stane zavarovalnina zanj, da igra na EuroBasketu in v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo?
To ima Mednarodna košarkarska zveza Fiba dogovorjeno z NBA. Košarkarji iz lige NBA so lahko 28 dni na reprezentančnih treningih. Letos je bila specifična situacija, ker je bil Luka z nami že junija v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Potem je še eno okno avgusta, evropsko prvenstvo pa septembra. Slednje je bilo predvideno za lani, vendar je bila pandemija covid-19 in so se olimpijske igre zamaknile. Fiba zavaruje košarkarje.
Številne slovenske navijače lahko pričakujemo na EuroBasketu v Nemčiji.
Ali je morala kaj plačati tudi Košarkarska zveza Slovenije? Pred časom se je govorilo, da boste morali.
Če bo treba. Dogovorjeno je za teh 28 dni. Če bi bilo treba plačati, bi izbrskali denar.
Košarka pa nista le Dončić in slovenska reprezentanca. Mlajša reprezentanca U18 je bila četrta na evropskem prvenstvu, mlada dekleta so se vrnila v divizijo A, kar je spodbudno. Kako močan zagon dejansko prihaja od zadaj, iz vrst podmladka?
Močan. Mladinske selekcije so bile na prvenstvih zelo visoko. Težava je, ker v klubih ne dobivajo prave priložnosti. Ali nimajo zaupanja v njih ali pa se jim to ne izplača. Tega ne vem. V klubih se morajo odločiti, kako strategijo bodo imeli. Za 18-letnika je denimo pomembno, da igra kakovostne tekme.
Pa vendarle se vse začne pri klubski košarki, ki je temelj celotne piramide. Nekako je videti, da sta ob Cedeviti Olimpiji zdravi sredini še pri Krki in Helios Suns – slednji tudi težko sestavijo konkretnejši proračun, ker pokrovitelji vse manj vlagajo v košarko. Kako resen problem ima slovenska klubska košarka?
Težava je. Stremeti je treba k razvoju. Če bo imel klub več denarja, vam lahko povem, da ne bo lažje. Ne bo šel v razvoj mladih. Z mladimi je najboljše in najtežje delati. Potrpežljiv moraš biti, se pogovarjati, delati. V nekaterih klubih nimajo potrpljenja za tovrstno delo. A kot zveza nimamo vpliva na klube. Sami so odločajo o strategijah.
Kako gledate na razdvojenost košarke v Evropi? Ogromno tekmovanj je, različna vodila …
Evropska košarka je bolj sramota. Razdeljeni so na številne lige. Ljudje ne vedo, kaj gledajo. Tekem je preveč. Real Madrid in Barcelona se lahko srečata 12-krat v sezoni. Kdo bo tolikokrat gledal derbi? Derbi je, da se tekmeca dobita dvakrat, trikrat v sezoni, kot je to v nogometu.
Za Nesterovića je pomembno, da so fantje prava "klapa".
Slovensko državno prvenstvo zagotavlja mesto v Fibinih tekmovanjih?
Slovenski prvak gre v ligo prvakov. Točkovanje je. Prvak ima možnost. Olimpija ima denimo interes z ligo ABA in EuroCupom, preostali niso na tej ravni.
Kakšno mnenje pa imate o ligi ABA, v kateri je videti, da bo slovenski klub težko prišel na vrh zaradi raznoraznih zunanjih vplivov?
Liga ABA je bila dobro zamišljena, zdaj pa je politična arena, kjer bijejo medsebojne bitke. Zaradi dveh, treh klubov … Zadaj je verjetno posel. Kaj ti pomaga kakovost tekme, če ne moreš otroka pripeljati na ogled tekme, ker se bojiš izgredov. Cedevita Olimpija nima možnosti, da bi osvojila ligo ABA, in to ne glede na kakovost. Mnenja sem, da je bila v zadnjih dveh letih bližje Evroligi prek EuroCupa. Letos je bila smola z Burso, lani trojka Belinellija za podaljšek … Za Olimpijo je lažje priti do Evrolige prek EuroCupa kot prek lige ABA.
13