Slovo velikana, ki ga ne smemo nikoli pozabiti

"Ogromno. Gogi mi pomeni ogromno. Sigurno najlepši spomin, ki ga imam z njim, je zlata medalja na EuroBasketu leta 2017. Takrat je igral fenomenalno. Vesel sem, da ga poznam, presrečen sem, da sem imel čast igrati z njim. Naučil me je ogromno, tudi kako biti vodja ekipe na parketu in zunaj njega. Res me je naučil veliko," je ob naznanitvi konca kariere Gorana Dragića po zadnji tekmi Dallas Mavericks nekaj besed kolegu in mentorju namenil Luka Dončić. S koncem kariere enega najboljših košarkarjev v zgodovini Slovenije se je končalo veliko poglavje. Poglavje in dosežki, ki so za vselej nenadomestljivi, ki bodo za vedno imeli posebno mesto v zgodovini, in dosežki, ki jih v čast košarkarskega velikana ne smemo nikoli pozabiti. 

Leta 2004 na EP do 20 let Foto: Fiba Eurobasket Kariera z veliko začetnico

Goran Dragić je kariero začel pri ljubljanski Iliriji, od koder se je preselil v sosednji Slovan, nato se je preselil k španski Tau Ceramici, ki ga je posodila Murcii. Pozneje je znova pristal v Sloveniji, kjer se je kalil pri Petrol Olimpiji. Leta 2008 se je Ljubljančan prijavil na nabor lige NBA in kot 45. ga je izbral San Antonio, od koder se je preselil v Phoenix. Mnogi košarkarski strokovnjaki so hitro selitev čez lužo označili za napako, a jim je Dragić dokazal, da se lahko meri tudi v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Prvič je v polnem sijaju zaigral v svoji drugi sezoni v ZDA, ko je na tekmi proti Utah Jazz dosegel kar 32 točk in presegel dotedanji slovenski strelski rekord Bena Udriha v NBA. V isti sezoni je Dragić nase močno opozoril tudi na tekmi končnice leta 2010, ko je San Antoniu v zadnji četrtini nasul kar 23 točk. Dragić se je leta 2011 za kratek čas preselil v Houston, nato pa je ponovno zaigral za Phoenix, kjer je leta 2014 na tekmi proti New Orleansu postavil nov strelski rekord – 40 točk.

V zadnjih dveh sezonah je bil član štirih ekip (Toronto, Brooklyn, Chicago, Milwaukee), kjer pa ni našel tistega, kar je iskal. Najboljše predstave v ligi NBA je nanizal v dresu Miamija. Leta 2017 je slovenski branilec naravnost blestel, v povprečju je dosegal 20,3 točke, 5,8 podaje in 3,8 skoka, medtem ko je bil leta 2018 izbran za tekmo All-Star. Izkušeni slovenski košarkar je v dresu Miamija blestel tudi v končnici leta 2020, ko je dosegal po 19,1 točke, plus 4,4 podaje in 4,1 skoka, potem ko se je Heat prvič po letu 2014 uvrstil v finale, tudi na krilih predstav izjemnega Dragića, ki mu je na koncu načrte v velikem finalu proti LA Lakers prekrižala poškodba. 

V ligi NBA je največji pečat pustil v dresu Miamija. Foto: Getty Images

Sedemintridesetletni Dragić je bil v tej sezoni brez kluba, nazadnje pa je v prejšnji sezoni nosil dres Milwaukeeja. Poleti naj bi bil v pogovorih za vrnitev k Miamiju, a se dogovor na koncu ni uresničil, zdaj pa je tudi uradno napovedal, da košarkarske copate postavlja v kot. V ligi NBA je preživel kar 15 sezon, zaigral je na več kot tisočih tekmah, na katerih je v povprečju dosegal 13,3 točke, tri skoke in 4,7 asistence na srečanje, skupno pa se je podpisal pot 13.448 točk. Kot prvi Slovenec je leta 2018 zaigral na tekmi All Star, leta 2014 je prejel tudi nagrado za košarkarja, ki je najbolj napredoval. Zadnjo tekmo je odigral 22. aprila 2023, ko je v prvem krogu končnice z Milwaukeejem ravno proti Miamiju zaigral na tretji tekmi in se podpisal pod dve točki. V bogati karieri je na koncu ostal brez le tako želenega šampionskega prstana lige NBA, a je dosegel več, kot lahko nekateri le sanjajo.

Zapuščina, ki je bo nemogoče prekositi

Vrsto let je bil nenadomestljivi član slovenske izbrane vrste. Zlati kapetan, MVP, košarkar z največ nastopi na uradnih tekmah in najboljši strelec slovenske izbrane vrste vseh časov je reprezentančni dres v drugem poskusu letos poleti tudi uradno dokončno postavil v preteklost. 90 uradnih nastopov, 1.095 točk na uradnih tekmah in 1.760 točk na vseh obračunih je zapuščina, ki je v slovenski košarki pustila neizbrisen pečat.

Vrhunec reprezentančne poti – EuroBasket 2017 Foto: Vid Ponikvar

Da bo njegova pot v reprezentanci obarvana z zlato, je starejši od bratov Dragić dokazal že kot član mlade reprezentance do 20 let, ko je osvojil zlato odličje na evropskem prvenstvu 2004. V članski vrsti je uradni debi dočakal leta 2006, ko je pri 20 letih zaigral na svetovnem prvenstvu na Japonskem v Saporu na prvi tekmi prvenstva proti Senegalu, ki jo je Slovenija dobila s 96:79. Takratni slovenski selektor je Gogiju na parketu namenil sedem minut, v katerih se mu še ni uspelo vpisati med strelce. Zgrešil je oba meta iz igre, je pa v statistiko vpisal dva skoka in blokado.

Dragić na tistem prvenstvu ni več dobil priložnosti, slovenska izbrana vrsta pa je prvenstvo na Japonskem sklenila v osmini finala. Že naslednje leto na evropskem prvenstvu v Španiji, kjer je Slovenija osvojila sedmo mesto, je Dragić kljub še vedno rosnim letom počasi prešel v vlogo enega izmed nosilcev reprezentančne igre. Kasneje je zaigral še v kvalifikacijah za olimpijske igre leta 2008 in bil eden izmed vodilnih košarkarjev, ki so Slovenijo na EP na Poljskem leto kasneje popeljali do četrtega mesta. Slovenijo je takrat le kanček sreče in izkušenj ločil od prve medalje na velikih tekmovanjih.

Gogi je kasneje leto za letom, poletje za poletjem ponosno nosil dres izbrane vrste in se skozi leta uveljavil kot eden najboljših košarkarjev, ki so na parketu vedno pustili zadnji atom moči. Ob tem si je zgradil izjemno klubsko kariero. Leta 2008 je kljub začudenim pogledom slovenske košarkarske javnosti suvereno zakorakal v ligo NBA in oblekel dres Phoenixa. Dve leti in pol se je v Arizoni učil od takratnega prvega organizatorja igre Steva Nasha, nato pa se preselil v Houston, pa spet nazaj v Phoenix, kjer se je dokončno uveljavil kot eden izmed nosilcev igre.

Veliko vlogo na njegovi poti je predstavljal Steve Nash. Foto: Reuters

MVP iz leta 2017

In tako kot je rasla njegova kariera v ligi NBA, so rasle tudi njegove izkušnje in predstave v dresu reprezentance. Peto mesto na domačem evropskem prvenstvu leta 2013, ki je sicer pustilo nekaj grenkega priokusa, je bilo le priprava na nekaj večjega, kar se je gradilo vrsto let. Štiri leta kasneje je Ljubljančan nato Slovenijo popeljal na vrh košarkarske Evrope. Leta 2017 je bil 31-letni Dragić na vrhuncu svoje reprezentančne kariere.

Na zlatem evropskem prvenstvu je Poljski že na prvi tekmi nasul 30 točk, proti Finski se je ustavil pri 29, proti Grčiji pri 20, pri 21 proti Islandiji in pri 22 proti Franciji. V osmini finala je proti nekonkurenčni Ukrajini vknjižil pet točk, 26 proti Latviji v osmini finala, 15 v polfinalu proti Španiji in še zdaj neverjetnih 35 v finalu proti Srbiji. V povprečju je na tistem prvenstvu dosegal 22,6 točke, 4,4 skoka in 5,1 asistence na tekmo. Na parketu je na devetih tekmah preživel 252 minut, skupaj pa dosegel kar 203 točke in z naslovom MVP prvenstva prispeval levji delež k uspehu Slovenije.

Dragić je na parketu v slovenskem dresu vedno pustil vse. "To bo moja najtežja sezona v karieri. To že zdaj čutim na svojem telesu. Bilo je vredno! Teh trenutkov ne bom nikoli pozabil," je takoj po koncu EuroBasketa pred vrnitvijo v Miami, kjer si je takrat služil kruh, povedal Dragić. Da je bilo obdobje po koncu zlatega evropskega prvenstva za nekdanjega slovenskega kapetana vse prej kot zlato, je Ljubljančan razkril tudi v filmu o uspehu slovenske izbrane vrste z naslovom 2017. Povedal je, da se je po koncu reprezentančne epizode v Istanbulu spopadel tudi z depresijo, ob tem pa si moral začrtati nove cilje v karieri in tudi to je izkušenemu košarkarju ter v prvi vrsti človeku z veliko začetnico tudi uspelo. 

V zadnjih letih s svojo fundacijo vsako poletje organizira košarkarski kamp. Foto: Nik Moder/Sportida

Zasluženi pokoj

Koseški zmaj v svoji bogati športni karieri nobene stvari ni opravil polovično, v vsako je vložil še več, kot je lahko. Koliko mu je vedno pomenilo igranje v reprezentančnem dresu, je še enkrat več dokazal leta 2022, ko se je po temeljitem prepričevanju celotne slovenske izbrane vrste odločil, da poskusi še enkrat in zaigra na evropskem prvenstvu, kjer so se njegove sanje po slovesu z novim uspehom razblinile v četrtfinalu, a to ni pustilo slabega priokusa na njegovi izjemni športni poti, čez katero je pri 37 letih potegnil dokončno črto ter ob izjemnem seznamu dosežkov pomahal v slovo in se usmeril proti drugi karieri oziroma zlatemu pokoju z zlato zapuščino.

Gogi, hvala in poklon za vse ter srečno v drugi karieri!

Preberite še:

Sportal Breme, ki ga v Dallasu nosi Dončić

Sportal Zlati kapetan na poseben način napovedal dokončno slovo

Sportal Dončić stisnil zobe in zasenčil Stepha Curryja