Nekdanjemu reprezentantu se je pri 18 letih podrl svet

Še en dokaz, da je na koncu doma vedno najlepše, je zagotovo nekdanji košarkar Jure Balažić, ki je leta 2020 končal igralsko košarkarsko pot, v kateri je Novomeščan največ sezon nosil dres Krke. Tej je Dolenjec ostal zvest tudi v drugi karieri. Takoj potem, ko je sezul košarkarske copate, je namreč prevzel vlogo direktorja kluba. 41-letni Balažić je v svoji karieri med drugim nosil dres APOEL, igral je tudi na Madžarskem, nekaj let pa je preživel v Turčiji, kjer je med drugim nosil dres Gaziantepa in Tofasa. S Krko je petkrat postal slovenski prvak, leta 2011 je osvojil tudi naslov najboljšega v tekmovanju EuroChallenge.

A še preden se je njegova kariera dodobra začela, so mu pri 18 letih odkrili sladkorno bolezen, ki je zamajala temelje njegove športne poti. Kljub temu se je pobral in se skozi kariero uspešno prebijal čez vse težave in izzive, ki so mu prišli na pot. "Zaradi tega sem tudi veliko kasneje, kot bi sicer, pričel z resnim igranjem košarke, a mogoče sem zaradi tega tudi dlje vztrajal pod koši," razlaga Balažić, ki je igranju dokončno pomahal v slovo pri 39 letih. V jeseni kariere je dočakal tudi vpoklic v reprezentanco, za katero je debitiral leta 2013 na domačem EuroBasketu. Za reprezentanco je zbral 24 uradnih nastopov, na katerih je dosegel 148 točk.

Tudi po koncu kariere je ostal tam, kjer mu je najbolj ljubo – v košarki –, a za njim in celotnim klubom je težko obdobje, saj je za Krko zares klavrna sezona, v kateri se je poslovila od nastopanja v ligi ABA, ob tem pa se je njihova pot na državnem prvenstvu končala že v četrtfinalu. A Balažić verjame, da bo padcu sledil tudi vzpon. "Želim si, da bomo tam, kjer se za Krko pričakuje," o ciljih za prihodnost pravi nekdanji košarkar.

Če se osredotočiva najprej na vaše trenutno delo in končano sezono ... Za vami je res težka sezona, praktično je šlo narobe vse, kar bi lahko šlo. Kakšen je vaš komentar na celoten razplet, zdaj ko ste potegnili črto pod celotno dogajanje in razplet?

Težko je kaj pametnega povedati. Mislil sem, da je bila zahtevna sezona pred tem, ko smo se zaradi koronavirusa in ukrepov mučili s stalnimi testiranji in omejitvami pri potovanjih, ko so se včasih, ko smo bili na poti, spremenila pravila in nisi sploh vedel, ali boš prišel nazaj v državo ali ne. Potem pa je udarila letošnja sezona, za katero je res težko kaj reči.

Krka je s porazoma proti Cedeviti Olimpiji v četrtfinalu državnega prvenstva sklenila sezono. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Zgodila se nam je spirala nekaterih nesrečnih zaporedij. Dva se poškodujeta, potem na ostale pade več odgovornosti in igralnih minut, zato se poškodbe zgodijo še pri njih … Mislim, da ene tekme v sezoni nismo odigrali v kompletni zasedbi. Sigurno smo s to sezono razočarani, nismo dosegli zastavljenih ciljev, bo pa treba do nove sezone vse skupaj analizirati in se pobrati iz tega.

Verjetno je tem tekmovalnim neuspehom sledilo tudi mučno vzdušje v ekipi.

Zagotovo. Vsi igralci so tekmovalci. Tako fantje kot ljudje, ki delamo v klubu, se hranimo z zmagami. Potem ko pride takšno obdobje, ko si neuspešen, je vse skupaj še veliko težje. Že sam vem, da sem še kot igralec seveda veliko lažje hodil v dvorano in treniral, ko se je zmagovalo. Potem je vse lažje. Letos pa so se nabrale tako poškodbe kot porazi in posledično je bil vse skupaj kar muka.

Krka se je v tej sezoni spopadla s številnimi težavami. Foto: Vid Ponikvar/Sportida Nekoliko nesrečno roko ste imeli tudi pri sestavi ekipe, predvsem kar se tiče tujih košarkarjev. Kje se je zapletlo?

To je spet vse povezano. Na to je vplivala tudi ta negativna atmosfera, ki je prišla s porazi in vsemi temi dejavniki. Glede na naš proračun smo morali tvegati z mlajšimi tujimi igralci in ti ob prihodu v Evropo vedno doživijo kulturni šok, ko se nam pridružijo iz ZDA. Eni so se temu uspešno prilagodili, eni se pač niso, temu pa je zagotovo botrovala tudi slaba volja. Eden je šel zato domov, eden je odšel, ker smo zanj našli zamenjavo v slovenskem igralcu in stvari so se na koncu odvile, kot so se.

Kar se tiče kadrovanja za prihodnjo sezono, proračun bo verjetno glede na rang tekmovanja, v katerem boste nastopali zdaj, verjetno dosti nižji kot doslej. Kako se boste spopadli s tem?

Upam, da bomo zasnovali primerljiv proračun, da bomo lahko zares napadli vrh druge lige ABA oziroma vrh kateregakoli drugega mednarodnega tekmovanja, v katerem bomo igrali.

Lahko morda kot svetlo točko te sezone iščete v predstavah mlajših košarkarjev, kot sta Andrej Stavrov in Leon Stergar? Krka se je poslovila od lige ABA. Foto: KK Krka Novo mesto

Zagotovo so bili na ta način mladi košarkarji še bolj vrženi v ogenj. A ta sezona zagotovo ni bila idealna tudi za njihov napredek. Tu mislim predvsem to, da če pride do poškodbe enega izmed izkušenejših košarkarjev, ki ga potem zamenja eden izmed mlajših, se lahko potem ta, če mu ne gre, ponavadi "skrije" med ostalimi izkušenimi igralci. Pri nas pa je bila v enem trenutku situacija takšna, da so igrali sami mladi košarkarji. Tudi zadnji del sezone smo igrali bolj kot ne s samimi domačimi igralci, izjema je bil Adonis Thomas. Mogoče je vse skupaj za mlade malce nehvaležno, ker s tako vlogo pride tudi neprijeten pritisk. A nekatere izkušnje so zagotovo pridobili in jim bodo pomagale v nadaljevanju kariere.

Kar se tiče vaše vloge pri Krki, kaj vse zajema vaše delo pri takšnem klubu?

Kot prvo moram poudariti, da jaz nisem le športni direktor Krke, ampak direktor. To je velika razlika. Športni direktor se namreč ukvarja izključno z ekipo in kadrovanjem, jaz pa se ukvarjami s še veliko več zadevami. Od sponzorjev do organizacije gostujočih tekem in potovanj, pa seveda tudi pogovorov s trenerjem v zvezi z igralci in kadrovanjem. Ta vloga je veliko širša.

Če se vrneva nekoliko nazaj k vaši igralski karieri. Praktično takoj po koncu igralske kariere ste se usedli na mesto direktorja vašega nekdanjega kluba. Ste že kdaj med kariero razmišljali v tej smeri?

Želel sem ostati v košarki, ker to počnem že celo življenje in me to zanima. Zelo sem bil vesel te ponudbe s strani domačega kluba, ker sem si želel ostati doma. Kot igralec sem se veliko selil, igral po svetu in tega sem imel dovolj. Zato je bila ta ponudba zame še dodaten plus. Ob tem sem imel srečo, da sem takoj po koncu igralske kariere preskočil na mesto direktorja in nisem imel nekega praznega hoda, ko se športnik išče in ukvarja z razmišljanjem, s čim se bo ukvarjal po koncu športne poti.

Takoj po koncu kariere se je usedel na direktorski stolček Krke. Foto: Vid Ponikvar

Pa ste si predstavljali, kako širok spekter boste pokrivali in kaj vse vas čaka na tem mestu?

Iskreno, ne. Ker se samo spustiš v novo poglavje in pričneš z delom. Na začetku sem imel pomoč bivšega direktorja kluba Mira Župevca, ki me je vpeljal v ta svet. A kot sem že rekel, nisem si predstavljal, da bodo zadeve takšne, kot so.

A vam verjetno ni žal?

Ne, nikakor ne. Seveda bi si želel, da bi bila sezona uspešna in bi vse potekalo tako, kot bi si želeli, a mislim, da je to vse del športa. Tako kot pridejo vzponi, pridejo tudi padci.

Je bila ponudba s strani Krke tudi eden izmed razlogov za konec bogate kariere? Ali ste se glede tega odločili že prej?

Če ne bi prišlo do ponudbe, bi verjetno kakšno leto igranja še izstisnil iz sebe. A sem zadovoljen, da sem se odločil tako, kot sem se. Ker sem danes brez kakšnih bolečin ali posledic igranja. Tudi med kariero sem imel kar veliko sreče s poškodbami, a nikoli se ne ve. Zato verjamem, da sem izbral povsem pravi trenutek za konec.

Kariero je končal leta 2020. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Vaša igralska pot je bila zares dolga in uspešna. Bi lahko morda izpostavili klub ali obdobje, v katerem ste najbolj uživali oziroma vam je ostalo v posebno lepem spominu?

Zagotovo mi najprej na misel pade nora sezona pri Krki, ko smo leta 2011 pod vodstvom Aleksandra Đikića osvojili EuroChallenge (tekmovanje je bilo po kakovosti v evropski košarki uvrščeno za evroligo in evropskim pokalom, op. p.) prišli na zaključni turnir lige ABA, temu pa je sledil še naslov v državnem prvenstvu. Takrat se nam je vse poklopilo. Mislim, da smo bili prava "klapa", dobro smo bili vodeni in res smo delovali kot mašina.

Tudi pri španskem Estudiantesu sem zelo užival in so me zelo lepo sprejeli. Še danes sem v prijateljskih odnosih z ljudmi iz kluba, s trenerji in vsemi, ki so z mano takrat sodelovali. Je pa bila liga, v kateri smo takrat igrali, res močna in je bila že uvrstitev v končnico za nas velik dosežek. In to smo tudi dosegli.

S Krko je leta 2011 spisal izjemno zgodbo. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Tudi sicer sem dosti prilagodljiv, nikjer nisem imel kakšnih večjih težav, povsod so me lepo sprejeli, tudi sam sem stvari vedno oddelal profesionalno. Vedno sem užival tudi v poskušanju nove hrane in spoznavanju novih kultur.

Za reprezentanco je zbral 24 uradnih nastopov, na katerih je dosegel 148 točk. Foto: Vid Ponikvar/Sportida Že pri 18 letih so vam odkrili tudi sladkorno bolezen. Kakšen vpliv je imela bolezen na razvoj vaše kariere?

Takrat zelo velik, ker se je zaradi tega zgodil tudi nekakšen zamik v moji karieri. Takrat sem za kratek čas pustil košarko, podrl se mi je svet. Zaradi tega sem tudi veliko kasneje, kot bi sicer, pričel z resnim igranjem košarke, a mogoče sem zaradi tega tudi dlje vztrajal pod koši. Sladkorna bolezen me je prisilila k bolj discipliniranemu pristopu k življenju. Mogoče sem tudi zaradi tega živel malce bolj športno življenje, kot bi ga sicer. Če mi je v nekem napačnem trenutku padel ali narasel sladkor, nisem imel kaj drugega kot stisniti zobe. Kot profesionalni košarkar nisem nikoli tega jemal za alibi.

Tudi sicer glede svoje kariere nimam nekih obžalovanj. Za kvaliteto, ki sem jo imel jaz, sem naredil povsem dovolj.

Več iz rubrike Druga kariera

Zelo pozno ste dobili priložnost tudi v reprezentanci. Debitirali ste pri 32 letih, ko ste leta 2013 zaigrali na evropskem prvenstvu v Sloveniji. Kasneje ste imeli tudi kapetansko vlogo. Kakšni so vaši spomini na reprezentanco?

Leto 2013 je bilo res posebno. Takrat sem občutil, kako se počutijo zvezdniki, ko so na igrišču. Slovenski navijači so res neverjetni, takrat so nas praktično nosili po rokah. Pred hotelom nas je vedno čakala množica, enako tudi na treningih in tekmah. To je res težko opisati, takšne stvari moraš doživeti. Res mi je še danes v veliko čast, da sem bil del tiste ekipe.

Vedno sem bil profesionalec. Vedno sem na treningih in tekmah dal od sebe svoj maksimum, s tem pa sem poskušal biti zgled tudi mlajšim košarkarjem. Nikoli nisem razmišljal o sebi, temveč o uspehu celotne ekipe.

Leta 2013 je zaigral na domačem EuroBasketu. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Sezone je za vaš klub že konec. Kakšne želje imate za prihajajoče obdobje?

Želel bi si, da stvari končno padejo na svoje mesto. Upam, da nam uspe sestaviti ekipo, ki bo prava "klapa". Da bomo imeli zasedbo, ki se bo res borila, in da nam uspe z borbenostjo v dvorano nazaj pripeljati tudi navijače. Upam, da bomo čim boljše predstavljali barve dresa, na katerihkoli tekmovanjih bomo nastopali. Želim si, da bomo tam, kjer se za Krko pričakuje, da je, torej pri vrhu slovenske košarke.

Preberite še:

Sportal Bil je največji slovenski derbi, letos enostranski dvoboj že v četrtfinalu

Sportal Želijo se vrniti v Beograd

Sportal Zvezdnika lige NBA sta se posmehovala Dončićevemu mentorju