Nadarjeni Slovenec, ki pogleduje proti ligi NBA

Vlatko Čančar je profesionalno pot začel pri društvu Koš Koper, leta 2013 pa prišel k Unionu Olimpiji, ki jo je po treh letih zapustil. Pri Mega Leksu je imel boljše pogoje za košarkarski razvoj. Da spada med nadarjene košarkarje, poudarjajo številni košarkarski strokovnjaki. Tudi slovenski selektor Igor Kokoškov je ob Luki Dončiću večkrat izpostavil njegovo pomembnost za prihodnost slovenske članske reprezentance. Idola je našel v Toniju Kukoču, saj bi bil rad tudi sam tako raznovrsten, kot je bil nekoč hrvaški košarkar. Velika želja je, da bi se preizkusil v ligi NBA, kjer ga v prihodnosti vidijo tudi košarkarski strokovnjaki.

Statistika Vlatka Čančarja v dresu Mega Leksa

Liga ABA

 Liga prvakov - FIBA

Trener Mega Leksa Dejan Milojević mu namenja veliko minut za dokazovanje. Foto: ABA liga Kako ste se znašli v novem okolju pri Mega Leksu?

Zelo sem zadovoljen. Sezona poteka dobro, čeprav kot ekipa še nismo tam, kjer bi želeli biti. Počasi se dvigujemo. Mislim, da smo na dobri poti.

Ste pričakovali, da vas bodo kot novinca tako hitro vzeli za svojega in da boste dobivali toliko priložnosti?

V klub sem prišel pozneje, ker sem bil poleti z reprezentanco, a so me kljub temu hitro sprejeli. Vsi v ekipi imamo svobodo v igri. Priložnost sem si izboril z delom na treningu. Trener mi zaupa, kar mi veliko pomeni.

Kaj se je dogajalo, da pri Olimpiji niste dobivali pravih priložnosti v regionalni ligi ABA in Eurocupu? Poslali so vas k škofjeloškemu prvoligaš, pri Mega Leksu pa je zgodba povsem drugačna.

Ne bom rekel, da pri Olimpiji priložnosti nisem dobil. Imeli so drugačen načrt. Začelo se je tako, da so me posodili v Škofjo Loko. Vse skupaj sem sprejel normalno. Po lanski sezoni sem se odločil za odhod v Srbijo, ker sem začutil, da bom imel več priložnosti.

Ste imeli občutek, da bi lahko pri Olimpiji več igrali v prvem moštvu v regionalni ligi in evropskem tekmovanju, v katerem ste pobirali praktično le drobtinice?

Čutil sem, da bi lahko več igral, vendar na to nisem mogel vplivati. Imeti moraš zaupanje trenerja in soigralcev. S prvim moštvom sem sicer bil na nekaterih tekmah lige ABA in Eurocupa, vendar sem bil večinoma v Škofji Loki.

Pri Olimpiji so ga posodili škofjeloškemu prvoligašu LTH Castings, v ligi ABA in Eurocupu pa je za ljubljansko moštvo pobiral drobtinice. Foto: Grega Valančič/Sportida Je mlademu, nadarjenemu košarkarju, kot ste vi, pri nas težje, ker ga ne postavljajo v ospredje, ampak posodijo drugemu klubu?

Ne vem. Niti ne. Mislim, da je enako. Na mladih se gradi prihodnost. Morda je drugačen motiv kluba. V Mega Leksu je cilj zmagovati in hkrati razvijati igralce, vendarle smo vsi mladi. Pri Olimpiji je primarni cilj, da se zmaguje. Morda je časa za napredek manj, vendar se da kljub temu skozi tekme napredovati.

Kaj je potem pretehtalo, da ste se odločili za odhod k Mega Leksu?

Načrt, ki so mi ga predstavili. Povrhu vsega v zadnjih letih igralci iz Mega Leksa hodijo v Evropo in ligo NBA. Prostora za napredek je tukaj več.

Kakšno okolje je v Mega Leksu?

Pohvaliti moram delovanje v klubu. Vse je na pravi ravni – strokovni štab, zdravniki … Vse je urejeno.

Kakšen trener je Dejan Milojević? Ali veliko zahteva od vas?

Kar strog je. Všeč mi je, ker želi iz košarkarja izvleči maksimum. Čeprav se nekaterim zdi, da je prestrog, je to za mlade dobro. Tako bomo napredovali. Bil je dober igralec in ve, kako delati z nami. Treningi so naporni. Mladi moramo tako trenirati.

Presenečen je bil, da je bil že letos poleti del članske reprezentance, ki si je prek kvalifikacij priigrala nastop na EuroBasketu 2017. Foto: Grega Valančič/Sportida V kakšno zadovoljstvo vam je bilo, da ste po sezoni pri Olimpiji, pri kateri niste bili v prvem planu, dobili priložnost v članski reprezentanci?

Presenečen sem bil. Slišal sem se z Igorjem Kokoškovom. Poklical me je na priprave. Vsak 18-letnik ne dobi takšne priložnosti. Na treningu sem nato dobro treniral. Morda me je poklical zato, ker sem dobro igral v dresu škofjeloškega LTH Castings.

Ali je bil selektor zadovoljen z vašim delom?

Zadovoljen je bil, ker sem se odzval, sam pa sem bil zadovoljen, ker sem bil najmlajši. Na treningu sem poskušal vložiti toliko energije, kot sem je lahko. Trdo sem treniral. Po končani reprezentančni akciji mi je dal selektor nasvet, kako naj delujem v Srbiji.

Kaj vam pomeni igranje za člansko reprezentanco?

Ne doleti vsakega čast, da je med dvanajstimi košarkarji. Ko oblečeš slovenski dres, to nekaj pomeni. Drugačen občutek je kot takrat, ko nosiš klubskega. Tega ne morem opisati.

Ali ste se lahko od izkušenejših reprezentančnih kolegov veliko naučili?

Opazoval sem, kako se pripravljajo pred treningom in kaj počnejo po njem, kakšne navade imajo ... Od vsakega igralca sem pobral kakšno stvar. Med igro so prišli do mene in mi dali kakšen nasvet.

V reprezentanci se je od soigralcev veliko naučil. Njegov cilj je, da bi nekoč igral v ligi NBA. Foto: Grega Valančič/Sportida Kakšen je v vaših očeh kapetan Goran Dragić?

Pred dvema, tremi leti sem ga gledal po televiziji, zdaj pa sem bil kar naenkrat z njim na parketu. Povsem nova dimenzija. V čast mi je igrati z najboljšim slovenskim košarkarjem.

Verjetno imate veliko željo, da bi zaigrali na evropskem prvenstvu prihodnje leto.

Zelo si želim izboriti mesto med dvanajstimi košarkarji.

Kaj bi radi dosegli v košarki?

Preizkusil bi se rad v ligi NBA. Zavedam se, da moram delati korak za korakom, ne smem razmišljati le o NBA.

Ali se boste prihodnje leto prijavil na NBA-nabor?

O tem še nisem razmišljal.

Kdo je vaš idol?

Toni Kukoč. Rad bi bil raznovrsten kot on. Lahko je igral na vseh igralnih položajih. Rad imam košarko, ki se je nekoč igrala. On mi je bil vedno pri srcu. Tu je seveda še Dražen Petrović, a je igral na drugem igralnem položaju kot jaz, zato je Kukoč na prvem mestu.