Matjaž Smodiš ne želi poslovilne tekme

Kariero je maja končal, kjer si je želel – v domači Krki. In tako, kot si je želel – z naslovom prvaka. A Matjaž Smodiš, novomeška košarkarska legenda, ki si je trikrat pokorila evroligo, je takoj zagrizel v nov izziv. V Krki je postal svetovalec predsedstva kluba, promotor, njegovo ime in globok pečat pa nosi tudi razširjena novomeška šola košarke, ki obsega 22 osnovnih šol.

V Krki ste svetovalec vodilnih mož kluba in obenem vodja košarkarske šole. Je zaradi povezanosti članske ekipe in delovanja z mladimi, ki ste mu zavezani že dlje časa, idealna za vas? Pravzaprav da. Moja vloga je široka, ne povsem definirana. Prisoten sem pri klubskih razmišljanjih in odločitvah, po drugi strani pa mi to dovoljuje, da imam čas za ukvarjanje z mladimi. V veliko veselje mi je, da se nam je uspelo s klubom dogovoriti za skupno pot. Zdaj na začetku košarkarske šole bom na treningih konkretno malo več demonstriral otrokom. Pozneje, ko se bo začela sezona in bom prisoten na članskih tekmah, pa bo tega verjetno manj, zato bi rad oktobra postavil ekipo trenerjev tako, da bo delovala kar se da brezhibno in da se bom sam pojavil na kakšnem treningu, obvezno pa na vseh prijateljskih in ligaških tekmah, ki jih bo imela košarkarska šola. V zadnjih dneh smo imeli prve treninge na različnih šolah. Učinek EuroBasketa je viden, nekaj je naredilo tudi moje ime. Razmišljati moramo celo o dodatnih terminih, da bi lahko delali kakovostno.

Lahko že postrežete s številko, koliko učencev bo imela košarkarska šola? Izračun je preprost. Če bo z vseh 22 šol prisotnih 10, 12 otrok, to znese med 200 in 250. Realno je, da bo nekatere šole treba združiti. Pet, šest šol utegne odpasti oziroma iz dveh nastati ena. Če nam bo uspelo 15 ali več šol povezati v celoto, bo to velik uspeh. Imamo dve starostni kategoriji: otroke od drugega do petega razreda ter od šestega do osmega oziroma devetega. Precej je tudi deklet, zato bo marsikatera ekipa mešana. EuroBasket je bil velik plus za košarko. Cilj šole je popularizacija. Najpomembnejši cilj je odvrniti mlade z ulic in jih zadrogirati z žogo. Da bomo našli nekoga, ki bo postal igralec svetovnega razreda, je majhna verjetnost. Moda eden ali dva na več let. O tem sploh ne razmišljamo.

Kako konkretno je videti vaša svetovalna vloga? Ko me pokličejo, grem na sestanek, recimo temu, strokovnega sveta, v katerem so predsednik, direktor, trener, pomočniki in drugi. Tam se pogovorimo, povem svoje mnenje. Trudim se biti čim več na treningih članske ekipe. V stalnem stiku sem s trenerjem Aleksandrom Džikićem.

V kolikšni meri je letošnja ekipa "vaša"? Koliko igralcev sem jaz predlagal? To je težko oceniti. Recimo trideset odstotkov.

Katerega igralca ste priporočili? Ne bi šel v podrobnosti, mislim, da ni dobro, če se javno razgaljajo interne klubske zadeve.

Omenili ste stalno sodelovanje s trenerjem Džikićem, bomo Matjaža Smodiša videvali na klopi na vsaki tekmi? Priznam, da bi bil zelo rad na klopi. Mislim, da bi kakšen moj nasvet ali beseda prišla prav. Verjetno je videti malo drugače, če sem jaz na klopi, klub dobi drugačno "težo", pomen. Če se bo le dalo, če ne bo kakšnih drugih zadržkov, težav, bom na klopi. Da bi bil trener, to me pa ne zanima. Igrali ste v največjih klubih, Krka v evropskih okvirih ni velikan. Ste že naleteli na miselne, birokratske ali druge ovire, ki vam preprečujejo uresničevanje idej? Ovire so tudi v velikih klubih. Politika, denar … Skušam se prilagoditi tukajšnjim razmeram in ob njih delovati kar najbolje. Za zdaj dobro sodelujemo. Krka je na naših prostorih v zadnjih letih daleč najbolje organiziran klub, čeprav prostor za napredek je. V slovenskih okvirih je nedvomno "top", tudi na Balkanu spada med boljše, med pet ali šest klubov. Predvsem zaradi stalnosti izpolnjevanja pogodb. Za nami stoji odlično podjetje.

Kakšna je vaša vizija kluba, kje lahko Krka najbolj zraste? Predvsem v smislu, da klub razširi svojo bazo, tudi v smislu šole košarke. Klub je dovolj zrel in močan za vidnejše evropsko tekmovanje. Po moje je to EuroCup. Več ni realno. Če hočeš postati "proizvajalec" mladih talentov, moraš igrati na ravni, kakršno prinaša EuroCup. Pokal EuroChallenge je dober, ampak naš domet je višji. V dveh, treh letih bi se morali vrniti in na evropski zemljevid postaviti te naše slovenske igralce ter tako lažje pisati zgodbo o ustvarjanju in prodaji igralcev.

V zvezi s tem si verjetno želite vzgojiti in potisniti v ospredje tudi kakšnega Novomeščana več. Včasih poleti proti Novemu mestu kak očitek, da že nekaj časa ni bilo v vidni vlogi nobenega mladega igralca iz lastne šole. S tem se ne bi strinjal. Zadnji, ki je dosegel vidnejši rezultat, je Jure Balažič. Proti koncu svoje kariere je dosegel največje uspehe in dobil najboljšo pogodbo. Krki je Jure v ponos, Novomeščan je in izdelek novomeške šole. Nekaterim uspe pozneje. Vsi si želimo domačih igralcev, ampak če niso dovolj dobri, pač niso. Prišla bodo tudi boljša obdobja, ko jih bomo imeli.

Poslovilna tekma Matjaža Smodiša … … je bila v Stožicah, zadnja finalna v lanski sezoni. Da bi še eno priredil zase? Ne, ni potrebe. Mogoče za javnost, medije, zase ne.

Kam se lahko s pomlajeno ekipo zavihti Krka? To bomo vedeli čez kakšen teden, ko bodo za nami pokal in prvi tekmi lige ABA z Budućnostjo in Cedevito. Tedaj nam bo dokaj jasno, kaj zmoremo. Superpokal je lep preizkus pred začetkom sezone. Pripravljalna tekma je preobrnjena v tekmovalno, ima pomen, čeprav superpokal nima takšnega pomena kot prvenstvo ali kakšen drug naslov.