Četrtek, 6. 8. 2020, 11.35
4 leta, 4 mesece
SLOBODAN SUBOTIČ - PIKsI O TRAGEDIJI V BEJRUTU
Libanonski šok za nekdanjega slovenskega selektorja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,44
2
Fotografije iz Bejruta, kjer je v torek močna eksplozija v pristanišču razdejala velik del mesta in zahtevala najmanj 137 smrtnih žrtev, še vedno ne dajo miru Slobodanu Subotiću. Nekdanji slovenski selektor je namreč kar pet let delal prav v libanonski prestolnici. "Na to poglavje kariere imam izjemno lepe spomine. Predvsem zaradi izjemno toplih ljudi. Ne zaslužijo si tega," nam je dejal Piksi.
V torek in sredo so iz Libanona prihajali šokantni amaterski posnetki grozljive eksplozije, ki je razdejala pristanišče in velik del mesta. Danes po svetu krožijo apokaliptični posnetki, ki razkrivajo strašljive posledice. "Šokantno, grozljivo, nepredstavljivo," ob stalnem pogledovanju proti zaslonu svojega mobilnega telefona dogajanje komentira stari znanec s slovenskih košarkarskih igrišč Slobodan Subotić. Pogovor z njim ni bil naključen. Danes 63-letni košarkarski trener, pred tem pa uspešen igralec je namreč več sezon vodil tamkajšnji klub Al Riyadi, bil pa je tudi selektor libanonske reprezentance.
"Dopustoval sem v Italiji, ko mi je sin poslal prvi posnetek eksplozije. Nisem mogel verjeti svojim očem. Takoj sem poklical prijatelje, saj sem v Bejrutu stkal veliko tesnih vezi. Še danes, malo pred najinim pogovorom, sem bil v stiku z njimi. Lahko rečem, da še danes ne vedo, kaj jih je doletelo. Tudi sam sem še pod močnim vtisom in težko spim," pripoveduje Subotić, trener Al Riyada v obdobju 2012-2016 in nato selektor v letih 2018 in 2019.
"Težko se sprijaznim z dejstvom, da dela mesta, kjer sem se sprehajal in redno posedal na kavi, ni več. Živel sem približno 800 metrov od pristanišča. To je čudovito mesto. Eno najlepših, v katerih sem živel. Zdaj je razsuto. Ni več pristanišča, ni marine, ni sprehajalnega središča, ki se je bohotilo v marmorni podobi in s številnimi lokali ter trgovinami … Strašljivo," pripoveduje nekdanji košarkar, zgrožen tudi nad zadnjimi podatki, ki pričajo o najmanj 137 mrtvih, več kot pet tisoč poškodovanih in še številnih pogrešanih.
Bejrut: pred tragedijo in po njej
Govoril je tudi z nekaj starejšimi Libanonci, ki se dobro spominjajo grozot državljanske vojne. "Pravijo, da je pokalo vsak dan, a takšnega udarca tudi tedaj niso doživeli. Obenem je čutiti tudi strah pred prihodnostjo. V pristanišču so bila skladišča z medicinsko opremo, hrano … Bojijo se, kaj bo čez dva ali tri tedne," se je razgovoril nekdanji selektor slovenske članske reprezentance (EuroBasket 2003) in dolgoletni igralec Olimpije iz Ljubljane, kjer si je ustvaril tudi dom.
O Libanoncih govori z izbranimi besedami. "To so zelo topli ljudje. Spominjajo na Dalmatince. Tudi mene so zelo hitro sprejeli. Deloval sem v muslimanskem klubu, pa nikoli nisem čutil odrinjenosti, ker sem kristjan. Še več, vedno so mi iz srca čestitali ob veliki noči ali božiču. Jaz pa njim za njihove praznike. Poleg tega v Libanonu, koliko vem, sobiva kar 16 različnih religij. Poskušajo premagovati ovire in težave iz preteklosti," pojasnjuje Piksi.
Kot trener je Subotić pred libanonsko preizkušnjo deloval predvsem v Grčiji (Iraklis, AEK, Aris, Panathinaikos, PAOK in Olympiacos), nato tudi v Italiji (Jesi) ter na Hrvaškem (Split in Cedevita). Njegov zadnji delodajalec je bila podgoriška Budućnost, od katere se je poslovil kmalu po začetku pretekle sezone.Kaj pa v prihodnje? "Odpiralo se je nekaj možnosti, a je realizacijo preprečil koronavirus. Tudi v prihodnje bo težko. Proračuni se manjšajo, veliko je negotovosti. Jaz lahko le čakam," odgovarja izkušeni košarkarski delavec.
2